KAKO PREDLOG ZAKONA O TNP (MOP, avgust 2009) IZPOLNJUJE ZAHTEVE SPOMENICE ZA TRIGLAVSKI NARODNI PARK
(Koalicija nevladnih organizacij za TNP, 2004)
ZAHTEVA SPOMENICE |
KAKO JE IZPOLNJENA V PREDLOGU ZTNP |
Povzetek – negativna ocena + pozitivna ocena O delno doseženo |
|
Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, kakor ga definira IUCN (Zavarovano območje kategorije II – narodni park) |
Kljub zatrjevanju avtorjev predloga zakona ta temeljna zahteva NI izpolnjena! |
_ |
|
Zavaruje in ohrani naj se gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči); |
· Divjina kot kakovost prostora se ne varuje; · deloma se kakovosti divjine varujejo le na ožjih zavarovanih območjih znotraj parka, kjer gre za naravni rezervat; · naravnost gozdov (brez poseganja človeka) se ne ohranja, saj so celo v coni I dopustni posegi gozdarjev, kot na primer požarne preseke in gojitveni posegi · v cono I, kjer je »najstrožji varstveni režim«, praviloma sodi samo visokogorje in ne zajema dolinskih delov parka in predgorja · celo v coni 1 so dovoljeni posegi, ki spreminjajo površinske in geomorfološke lastnosti območja (z izjemami od prepovedi) |
_ |
|
Ohrani in neguje naj se kulturna krajina in kulturni spomeniki ter bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave; |
To, da se kulturna dediščina in njeno ohranjanje omenja med cilji narodnega parka, je velik napredek od 2003. TODA: – Kulturna krajina se sicer omenja, vendar pa je v ZTNP daleč premalo natančno opredeljena in načini njenega ohranjanja nedorečeni, če vemo, da sicer sploh ni zakonov, ki bi v Sloveniji varovali kakovost krajine; – niso podrobno opredeljene krajinske komponente (ključni gradniki) , ki jih je treba varovati – izpostavljena je le etnološka kulturna dediščina, kar pa še zdaleč ni vse – niso vse zvrsti kulturne dediščine enako ustrezno obravnavane; – zlasti ni nikjer omenjena nesnovna kulturna dediščina, katere nosilci so domačini in ki je izjemnega pomena za ohranjanje narodnega parka – spremljanje stanja kulturne dediščine v parku ne sodi med dolžnosti upravljavca |
o |
|
Zavaruje in ohrani naj se življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene; |
V zakonu se omenja varstvo vrst samo na ravni, ki tako ali tako velja za vso državo oziroma za vsa območja NATURA 2000 v Sloveniji |
o |
|
prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; |
Deloma izpolnjeno; Nikjer ni omejeno obremenjevanje s hrupom. Nikjer ni omenjen problem onesnaževanja zraka na daljavo. |
o |
|
Zavaruje naj se zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20 odstotkov pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita; |
Pomen TNP za zagotavljanje pitne vode ni nikjer izrecno omenjen. Nikjer ni izrecne obveznosti, da se za nastanitvene objekte v parku obvezno pripravi upravljavske načrte, ki bi morali vsebovati tudi vprašanje varstva kakovosti voda in ravnanje z odpadnimi vodami |
o |
|
uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj cest (npr. Vršič); |
Pozitivno je določilo, da se v TNP lahko posebej ureja tudi režim prometa na državnih cestah. TODA: – Ni dovolj jasnih prepovedi glede motorizirane rekreacije v naravi – Režim uporabe gozdnih prometnic je daleč prevel liberalen in dopušča vožnjo z motornimi vozili povsod v coni 3, marsikomu pa celo v coni 1 (kar bi moralo biti dopuščeno res le izjemoma, za potrebe zaščite in reševanja!) |
o |
|
Prebivalstvu v narodnem parku naj se zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma, ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka, ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka; |
V veliki meri doseženo; TODA: Premalo jasno opredeljena merila za določanje , kateri razvojni projekti so v skladu s cilji parka in tako upravičeni do 80% financiranja Posebej opozarjamo, da trajnostni turizem NI enako ekoturizem; da je treba nekatere pašne planine obravnavati tudi kot kulturne spomenike in ne le kot objekte kmetijske dejavnosti… itd) |
+ |
|
Zagotovi naj se ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta ali investicije; |
Zahteva je dosežena – ni pa v zakonu vplivnega območja narodnega parka! |
+ |
|
Uredi naj se tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka, in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka, in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka; |
V predlogu zakona so določila, ki to ogrožajo – na primer določilo, da je za potrebe kmetijske dejavnosti dovoljeno graditi nove objekte tudi v naravnem okolju; da je znotraj narodnega parka dovoljeno graditi hotele z 80 ležišči (kar je zelo velik objekt, ki daleč presega gabarite tradicionalne naselbinske kulture v parku!), dovoljeno je graditi nova smučišča… Lahko se načrtuje nove objekte športne infrastrukture v naravnem okolju. Dopuščena je širitev naselij v parku! |
o |
|
Prepove naj se vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka; |
Ni doseženo! V celotni coni 2 so dopuščene dejavnosti kmetijstva in gozdarstva brez kakršnih koli omejitev – v skladu s predpisi, ki veljajo tudi sicer povsod po Sloveniji ali na območjih NATURA 2000. |
_ |
|
Prepove naj se vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka, predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve itd., ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; |
Doseženo samo deloma; presoje primernosti so povezane s predpisi o presojah vplivov na okolje po splošni zakonodaji – ta pa je tako ohlapna, da nikakor ni primerna za narodni park! Celo v coni 1 so dopuščene množične prireditve, če so tradicionalne. |
o |
|
Zagotovi naj se, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje), predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka; |
Predvideno v ZTNP |
+ |
|
Uvede naj se sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka; |
Doseženo – čeprav v zakonu ni dovolj natančno predvideno, kako in komu ter za kakšne storitve naj bi se finančna sredstva namenjala. |
+ |
|
Naj usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev; |
Razen tega, da ima PZS zajamčeno mesto v svetu parka, ni nobenih posebnih zahtev do PZS kot predstavnika gorniških interesnih združenj; v uvodu se pri tolmačenju izrazov enači planinsko kočo in bivak. Nikjer ni obveznosti, da morajo imeti nastanitveni objekti (vsaj v osrednjem območju parka) upravljavske načrte Nikjer ni dolžnosti, da morajo koče sodelovati kot infrastruktura za obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje obiskovalcev parka |
_ |
|
Uredi in vzdržuje naj se ustrezen sistem objektov in naprav, namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih), ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka; |
Zajeto v vsebini zakona |
+ |
|
Zagotovi naj se učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca; |
V veliki meri doseženo; TODA: Še zmeraj imajo v svetu parka predstavnike le občine (kar vsaka svojega!), nobenega predstavnika pa nimajo prebivalci parka! (Samo dolžnost predstavnika občine, da se posvetuje z njimi) Zagotovljenih je več vzvodov za učinkovitost upravljavca, kot jih ima zdaj – še zmeraj pa ni zagotovljena suverenost upravljavca nad vsemi procesi v parku, saj se marsikaj predvideva po predpisih in odločitvah gozdarskega, kmetijskega ali drugih sektorjev. |
+ |
|
Takoj naj se pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja; |
??? JAVNOST NE VE NIČ O TEM; V KAKŠNI FAZI JE NAČRT UPRAVLJANJA! |
0 |
|
Uveljavi naj se sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka; |
Deloma… deloma… |
0 |
|
Zagotovi naj se učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo itd.); |
Deloma so vgrajene nekatere nove prvine, ki dajejo upanje, da bo nadzor odslej bolj uspešen; predvidene pa so le za delo inšpektorja na področju ohranjanja narave. Vse drugo poteka pod inšpekcijskim nadzorom, kakršen velja za državo v celoti Naravovarstveni nadzorniki – in ne parkovni nadzorniki – nimajo jasno opredeljenih nalog in pristojnosti glede kulturnih in duhovnih vrednot parka (kulturne dediščine, hrupa, svetlobnega onesnaženja itd.) |
0 |
|
Zagotovi naj se ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo; |
Deloma doseženo – niso jasno opredeljeni proračunski viri; dobro pa je, da so finančne posledice zakona vsaj deloma primerno prikazane! |
0 |
|
Zagotovi naj se izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks. |
Deloma doseženo. Naloge biosfernega območja Julijske Alpe so pomanjkljivo prikazane, območje ni jasno definirano; napačna je definicija, da gre zgolj za znanstveno-raziskovalno funkcijo (ključna je funkcija inovativnega trajnostnega razvoja!) Priporočila evropske diplome niso opredeljena kot obveznost (nasprotno – nikjer ni zajamčeno,da bo na primer več gozdov izvzetih iz gospodarske rabe…) |
0 |