Državni zbor

dr. Pavel Gantar

predsednik

Šubičeva ulica 4

SI–1102 Ljubljana

Poslano po e-pošti na naslov: gp@dz-rs.si

Zadeva: Stališče Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka do Predloga zakona o TNP (EPA – 806/V)

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora!

Nevladne organizacije, v katerih smo združeni tako ljubitelji slovenske naravne dediščine kakor tudi strokovnjaki številnih strok, povezanih z ohranjanjem narave, pa tudi kulturne dediščine, si že več kot deset let prizadevamo, da bi Slovenija dobila nov, sodoben zakon o Triglavskem narodnem parku – našem edinem narodnem parku.

Naše delovanje je postalo še posebno intenzivno po letu 2003, ko je prišel v Državni zbor predlog novega zakona, ki bi po našem mnenju pomenil hud udarec varovanju naravne, kulturne in duhovne dediščine Julijskih Alp. Takratni predlog je bil zavrnjen in izločen iz parlamentarnega postopka.

Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (EPA – 806/V), ki ga je predlagala Vlada in ste ga poslali v drugo obravnavo matičnemu delovnemu telesu 4. januarja 2010, je za vse nas veliko razočaranje in pomeni velik korak nazaj – ne le glede ohranjanja vrednot Julijskih Alp, ampak glede ohranjanja narave v Sloveniji sploh. Edini narodni park, ki ga imamo je namreč na simbolični ravni za Slovence veliko več, kot zgolj eno od zavarovanih območij. Je prispodoba našega odnosa do narave, dediščine preteklosti in do slovenske samobitnosti same. Ni naključje, da imamo Triglav v naših nacionalnih simbolih.

Res smo se po svojih najboljših močeh trudili, da bi prispevali k nastanku sodobnega, kakovostnega, strokovno podprtega in v prihodnost naravnanega zakona o TNP. Temu smo posvetili neštete ure prostovoljnega dela – ne le ljubiteljskega, ampak tudi strokovnega in znanstvenega. Res je tudi, da smo preko dveh predstavnikov, ki ju je imenoval takratni minister za okolje in prostor Janez Podobnik, sodelovali v Strokovni skupini za pripravo ZTNP. Nikakor pa ni res, da smo se kdajkoli strinjali s takim predlogom zakona, kot so ga pripravili sodelavci Ministrstva za okolje in prostor in ga je Državnemu zboru predložila vlada decembra 2009. Nasprotno! Ves čas svojega delovanja smo temeljili naše predloge, pobude in tudi zahteve na Spomenici za ohranitev TNP iz leta 2004 in na težnjah, da Slovenija dobi pravno orodje za BOLJŠE zavarovanje narodnega parka in sodobnejše upravljanje z njim. Žal je velika večina naših pobud naletela na popolnoma odklonilen odnos in zavračanje. Predlog EPA 806/V ne pomeni boljšega ohranjanja vrednot parka, ampak prav nasprotno: območje, namenjeno ohranjanju neokrnjenih naravnih procesov se zmanjšuje na tretjino sedanjega Triglavskega narodnega parka, obsega zgolj in samo območja nad gozdno mejo, skrajne zatrepe ledeniških dolin in varovalne gozdove. Pa še v tem, tako imenovanem prvem varstvenem območju parka, bodo dopustni posegi na pašnih planinah, gozdarski in vodarski posegi, promet, gradnja parkirnih površin…

Tak Predlog ZTNP pomeni, da bodo vsa dejanja in pojavi, ki so doslej povzročali zgražanje v tistem delu slovenske javnosti, ki mu ni vseeno za naravno in kulturno dediščino Julijskih Alp – od kompleksnih gozdarskih posegov do novih cest, od na črno zgrajenih objektov do velikopotezne urbanizacije (ki je celo del državnih razvojnih načrtov!), od množičnega turizma do hrupnih prireditev – postali v »narodenm parku« popolnoma legalni in pravno sprejemljivi.

V 21. stoletju je dobro ohranjena naravna dediščina – zlasti še velika območja neokrnjene narave, kjer potekajo naravni procesi nemoteno, ki omogočajo ekološke storitve širši okolici in ne nazadnje tudi doživljanje neokrnjenega naravnega okolja, tako potrebno sodobnemu človeku – izjemno pomembna razvojna naložba. V prvi vrsti za lokalno prebivalstvo na takih območjih, seveda pa tudi za širšo skupnost. Več kot očitno je, da odločilni nosilci oblasti v Sloveniji ne razmišljajo v taki smeri, ne glede na to, da tovrstne razmisleke izrecno podpira tudi okoljska politika EU. Izkušnje drugih evropskih držav, kjer imajo kakovostne narodne parke, nedvomno kažejo, da je ohranjanje naravne in kulturne dediščine mogoče uskladiti z regionalnim ekonomskim razvojem in to celo zelo uspešno – seveda pod pogojem, da gre za strateško tako usmerjen razvoj, da upošteva ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot.

Predlog zakona o TNP (EPA – 806/V) kljub nekaterim dobrim vsebinskim rešitvam (vključitev kulturne dediščine, razvojne spodbude za prebivalce parkovnih občin) ne zagotavlja, da bi Slovenci ohranili narodni park, ki bi bil po kriterijih IUCN lahko vpisan na mednarodni seznam narodnih parkov. Tak zakon tudi ne sledi priporočilom, ki jih je Diplomi za zavarovano območje, podeljeni TNP leta 2004, priložil Svet Evrope. Izrecno priporočilo je namreč med drugim bilo povečati osrednje območje parka in obseg varovalnih gozdov.

Namesto, da bi poskrbeli za kakovosten narodni park, s tem predlogom zakona Vlada dejansko popušča predvsem velikim podjetniškim interesom in interesnim skupinam, ki se ne ozirajo na kriterije in priporočila IUCN, ampak zasledujejo predvsem kratkoročne dobičkonosne cilje. Od posegov, ki jim tak zakon odpira vrata v park tako rekoč na stežaj, bodo imeli domačini minimalne koristi. Priložnost, da bi ohranili simbolično najpomembnejše območje narave v Sloveniji kot narodni park po mednarodnih merilih, pa bo za zmeraj izgubljena.

Trditve, ki smo jih strnili v pričujočem pismu, smo že večkrat podrobno strokovno argumentirali. Arhiv pisnih dokumentov je ohranjen in v veliki meri tudi javno objavljen na spletnih straneh različnih nevladanih organizacij, MOP in raznih ustanov, udeleženih v procesu priprav na nov zakon. V minulih letih smo pripravili več zelo kakovostnih strokovnih in znanstvenih posvetov v zvezi s problematiko TNP – med drugim posvet Slovenske akademije znanosti 2003 in ZRC SAZU 2004 – ter tri posvete, na katerih so sodelovali najuglednejši tuji strokovnjaki za zavarovana območja. Ves čas smo si prizadevali ne le za ohranjanje in zavarovanje dediščine Julijskih Alp, ampak z enako vnemo tudi za snovanje take strategije razvoja širšega območja, ki bi podpirala narodni park in hkrati utemeljila njegove vrednote kot vir trajnostnega razvoja. Velika večina naših pobud je naletela na popolno zavračanje s strani Ministrstva za okolje in prostor in članov »ožje strokovne skupine«, ki je v okviru MOP pripravila Predlog ZTNP(EPA – 806/V). Žal nam v vsem času, ko smo sodelovali v procesu nastajanja novega zakona o TNP, ni bilo omogočeno, da bi možnosti drugačne, s spoštovanjem narodnega parka usklajene vizije kakovostne prihodnosti lahko predstavili prebivalcem parkovnih občin. Na žalost nosilci oblasti že dolgo ne vlagajo ne naporov, ne sredstev v strokovne projekte narodnemu parku prijaznega razvoja, ampak država sama daje zgled za degradacijo zavarovanega območja z razvojnimi načrti v parku, kot sta Biatlonski center Pokljuka in Nordijski center Planica s svojim širšim vplivnim območjem projektov. Domačini v parkovnih občinah ne morejo biti odgovorni za pomanjkanje zavarovanim območjem primerne razvojne vizije – ta odgovornost v celoti leži na plečih resornih ministrstev in Vlade – ne le sedanje, ampak tudi prejšnjih.

Predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku (EPA – 806/V) ne podpiramo, ker menimo, da bo privedel do degradacije in razvrednotenja naravne, kulturne in duhovne dediščine Julijskih Alp. Spoštljiv odnos do te dediščine je pomembna vrednota mnogih Slovencev in prebivalcev Slovenije, je del naše kulture.

Spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar!

Naše stališče do zakona o Triglavskem narodnem parku bi vam želeli predstaviti osebno, zato vas prosimo, da nam sporočite termin srečanja. Hkrati pa vas prosimo, da to pismo in našo željo, da se sestanemo tudi z vsemi poslanskimi skupinami in poslancema narodnih skupnosti, posredujete vsem vodjem poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti.

Hvala in lep pozdrav in vse dobro v novem letu.

Podpisane nevladne organizacije:

Alpe Adria Green, Vojko Bernard

CIPRA Slovenija, dr.Matej Ogrin

Civilna iniciativa Kras, Robert Rogič

DONDES, dr.Gregor Torkar

Društvo za varstvo okolja Sežana, Robert Rogič

Gorenjsko ekološko združenje, Tony Mlakar

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Alenka Bizjak

Mountain Wilderness Slovenija, Matjaž Jeran

Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja

Temno nebo Slovenije, Andrej Mohar

Zavod za oživitev civilne družbe, Andrej Aplenc

Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji, prof.dr.dr.h.c. Dušan Mlinšek

Zveza ekoloških gibanj Slovenije- ZEG, Karel Lipič

Društvo za permakulturo Slovenije, Ira Zorko

V Ljubljani, 14.1.2010

Vzorčni primer, kako bodo v bodoče na Pokljuki varovali smreke, samo Državni Zbor mora še potrditi ivesticijo!!!