Delegati so na Cop26 dosegli majhen napredek pri zmanjševanju emisij in prilagajanju podnebnim spremembam, pri premogu pa nič novega.

To so glavne točke v besedilu, s katerim so se strinjali delegati:

Zmanjšanje emisij (znano kot ublažitev)

Trenutni nacionalni načrti za zmanjševanje emisij do leta 2030, znani kot nacionalno določeni prispevki, so neustrezni za omejevanje dvigov temperature na 1,5 C in bi glede na analizo, objavljeno med pogovori, privedli do katastrofalnih 2,4 st.C ogrevanja, odnosno po najbolj črnih scenarijih od 3,0 – 6,0 st C do konca tega stoletja.

Premog

Premog je najbolj umazano fosilno gorivo in Mednarodna agencija za energijo je jasno pokazala, da svet nima upanja, da bi ostal znotraj 1,5 C globalnega segrevanja, če ga ne bomo postopoma opustili. Da bi dosegli cilj, bi bilo potrebno do leta 2030 zapreti vsaj 40 % od obstoječih 8.500 termo-elektrarn na svetu in ne zgraditi novih.

Izguba in škoda

Izguba in škoda se nanašata na uničujoče posledice podnebne krize, ki so preveč uničujoče, da bi jih države preprečile ali se jim prilagodile – na primer orkani in cikloni ali poplavljanje nizko ležečih območij z neurnimi sunki.

Države že desetletje govorijo o izgubi in škodi, vendar so razprave le malo napredovale. Države v razvoju pravijo, da že porabijo velike vsote iz svojih že tako napetih proračunov za popravilo škode, ki jo je povzročila podnebna kriza, vendar so razvite države previdne glede načina, kako je bila razprava včasih oblikovana kot poziv k odškodnini ali reparacijam za podnebno škodo, česar ne morejo sprejeti, saj bi jih postavilo na neskončno pravno odgovornost.

Ponovna potrditev pariškega sporazuma

Nekatere države so prišle v Glasgow, ki so nasprotovale močnejšemu ukrepanju in skušale namigovati, da je osredotočanje na 1,5 °C »ponovno odprtje Pariškega sporazuma«, in da je njihov glavni cilj vsaj zadržati dvig temperature » pod« 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kar pa so le še pobožne želje.

Pravice narave

Pravice narave so resnična rešitev za podnebne spremembe in podnebno krizo, vključno z izumrtjem gozdov in številnimi drugimi povratnimi informacijami, ki lahko hitro popeljejo naš planet v toplotno Zemljo. Priznanje, da je narava subjekt pravic, lahko spremeni paradigmo in vzpostavi ravnovesje z naravo, s čimer omogoči Naravi, da uspe, razume njene omejitve in prepozna potrebo po razvoju in regeneraciji njenih naravnih ciklov , s čimer omejuje človekove dejavnosti, da soobstajajo v harmoniji z Narava kot subjekt, ki nosi pravice.

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST