
Prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka z drobnimi delci se po vsej Evropi letno zmanjšajo za 10 %, a nevidni morilec še vedno predstavlja 307.000 prezgodnjih smrti na leto, je v ponedeljek (15. novembra) sporočila Evropska agencija za okolje.
Če bi članice EU sledile najnovejšim smernicam o kakovosti zraka Svetovne zdravstvene organizacije, bi se lahko zadnje število smrtnih žrtev, zabeleženih leta 2019, prepolovilo, v skladu s poročilom EEA .
Smrti, povezane s finimi določenimi snovmi – s premerom pod 2,5 mikrometra ali PM2,5 – so bile ocenjene na 346.000 za leto 2018.
Jasno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v naslednjem letu je bilo deloma posledica ugodnega vremena, predvsem pa postopnega izboljšanja kakovosti zraka po celini, je sporočil podatkovni center Evropske unije o onesnaženosti zraka.
V zgodnjih devetdesetih letih so drobni delci, ki prodrejo globoko v pljuča, po poročilu povzročili skoraj milijon prezgodnjih smrti v 27 državah članicah EU.
Ta številka se je do leta 2005 več kot prepolovila na 450.000.
Leta 2019 so drobni delci povzročili 53.800 prezgodnjih smrti v Nemčiji, 49.900 v Italiji, 29.800 v Franciji in 23.300 v Španiji.
Na Poljskem je umrlo 39.300 ljudi, kar je najvišja številka na prebivalca.
EEA beleži tudi prezgodnje smrti, povezane z dvema glavnima onesnaževaloma, vendar pravi, da jih ne šteje v svoj skupni davek, da bi se izognili podvojitvi.
Število smrti zaradi dušikovega dioksida – predvsem zaradi avtomobilov, tovornjakov in termoelektrarn – se je med letoma 2018 in 2019 zmanjšalo za četrtino na 40.000.
Število smrtnih žrtev, povezanih s prizemnim ozonom, se je v letu 2019 prav tako zmanjšalo za 13 % na 16.800 mrtvih.
Onesnaženost zraka ostaja največja okoljska grožnja zdravju ljudi v Evropi, so sporočili iz agencije.
Srčne bolezni in možganska kap povzročajo večino prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka, sledijo pa jim pljučne bolezni, vključno z rakom.
Pri otrocih lahko onesnaženost zraka škodi razvoju pljuč, povzroči okužbe dihal in poslabša astmo.
Sedem milijonov svetovnih smrtnih žrtev
Čeprav se razmere izboljšujejo, je EEA septembra opozorila, da je večina držav EU še vedno nad priporočenimi mejnimi vrednostmi onesnaženja, pa naj gre za evropske smernice ali bolj ambiciozne cilje SZO.
Po podatkih zdravstvenega organa ZN onesnaženost zraka povzroči sedem milijonov prezgodnjih smrti letno po vsem svetu – na enaki ravni kot kajenje in slaba prehrana.
Septembra je zaradi zaskrbljujočih statističnih podatkov Svetovna zdravstvena organizacija prvič po letu 2005 zaostrila svoje priporočene omejitve glede večjih onesnaževal zraka.
“Vlaganje v čistejše ogrevanje, mobilnost, kmetijstvo in industrijo izboljšuje zdravje, produktivnost in kakovost življenja za vse Evropejce, zlasti za najbolj ranljive,” je v izjavi dejal direktor EEA Hans Bruyninck .
EU želi leta 2030 zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi fine onesnaženosti zraka za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z letom 2005.
Če bo onesnaženost zraka še naprej padala s trenutno hitrostjo, agencija ocenjuje, da bo cilj dosežen do leta 2032.
Vendar bi lahko staranje in vse bolj urbanizirano prebivalstvo to otežilo.
“Starejša populacija je bolj občutljiva na onesnaženost zraka in višja stopnja urbanizacije običajno pomeni, da je več ljudi izpostavljenih koncentracijam PM 2,5, ki so običajno višje v mestih,” je zapisano v poročilu.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
You must be logged in to post a comment.