Vse večja škoda, ki jo povzroča predvsem proizvodnja hrane, ogroža sposobnost prehranjevanja naraščajočega prebivalstva planeta
Človeška škoda na ozemlju planeta se pospešuje, saj je do 40 % zdaj razvrščenih kot degradiranih, medtem ko polovica ljudi na svetu trpi zaradi posledic, kažejo podatki ZN.
Svetovna zmožnost prehranjevanja naraščajočega prebivalstva je ogrožena zaradi naraščajoče škode, ki jo večinoma povzroča proizvodnja hrane. Ženske v državah v razvoju so še posebej močno prizadete, saj pogosto nimajo zakonitih lastninskih pravic do zemljišča in jih lahko zavržejo, če so razmere težke.
Degradirana zemljišča – ki so bila osiromašena z naravnimi viri, rodovitnostjo tal, vodo, biotsko raznovrstnostjo, drevesi ali avtohtono vegetacijo – najdemo po vsem našem planetu. Mnogi ljudje menijo, da so degradirana zemljišča sušna puščava, deževni gozdovi, ki jih pohabljajo sekači, ali območja, ki so pokrita z razraščanjem mest, vendar vključuje tudi očitno »zelena« območja, ki so intenzivno obdelovana ali brez naravne vegetacije .
Pridelovanje hrane na degradiranih zemljiščih postaja vse težje, saj se tla hitro izčrpajo in vodni viri izkoristijo. Degradacija prispeva tudi k izgubi rastlinskih in živalskih vrst ter lahko poslabša podnebno krizo z zmanjšanjem sposobnosti Zemlje, da absorbira in shranjuje ogljik.
Večina škode ljudi je nastala zaradi pridelave hrane, veliko pa prispeva tudi poraba drugih dobrin, kot so oblačila. Velik del degradacije je najbolj viden v državah v razvoju , toda glavni vzrok za prekomerno porabo je v bogatem svetu, na primer v vse večji porabi mesa, ki zahteva veliko več sredstev kot pri gojenju zelenjave, in hitri modi, ki jo nosimo kratko potem pa jo vržemo stran.
Brez nujnega ukrepanja se bo degradacija še razširila. Do leta 2050 bo dodano območje velikosti Južne Amerike, v kolikor se bodo trenutne stopnje škode nadaljevale, v skladu s poročilom Global Land Outlook 2 .
Ibrahim Thiaw, izvršni sekretar konvencije ZN za boj proti dezertifikaciji, je dejal: »Degradacija zemlje vpliva na hrano, vodo , ogljik in biotsko raznovrstnost . Zmanjšuje BDP, vpliva na zdravje ljudi, zmanjšuje dostop do čiste vode in poslabša sušo.”
Obnovitev degradiranih zemljišč je lahko tako preprosta, kot je sprememba načinov kmetovanja v terasno in konturno kmetovanje, puščanje zemlje v prah ali sajenje hranljivih pokrovnih poljščin , nabiranje in skladiščenje deževnice ali ponovna rast dreves za preprečevanje erozije tal. Mnogi kmetje ne sprejmejo teh korakov zaradi pritiska na proizvodnjo, pomanjkanja znanja, slabega lokalnega upravljanja ali pomanjkanja dostopa do virov. Toda za vsak 1 evro, porabljen za obnovo, je po besedah ZN povrnjen med 7 in 30 evri v povečani proizvodnji in drugih ugodnostih.
Thiaw je pozval vlade in zasebni sektor, naj v naslednjem desetletju vložijo 1,6 milijarde dolarjev za povrnitev zdravja približno 1 milijarde hektarov degradiranih zemljišč – območje, ki je približno velikosti ZDA ali Kitajske. To bi znašalo le majhen delež od 700 milijard dolarjev na leto, porabljenih za subvencije za kmetijstvo in fosilna goriva, vendar bi zaščitilo tla, vodne vire in rodovitnost planeta.
“Vsak posamezen kmet, velik in majhen, lahko izvaja regenerativno kmetijstvo ,” je povedal za Guardian. “Obstaja množica tehnik in za njihovo uporabo ne potrebujete visoke tehnologije ali doktorata.”
Thiaw je dejal: »Sodobno kmetijstvo je spremenilo podobo planeta, bolj kot katera koli druga človeška dejavnost. Nujno moramo premisliti o naših globalnih prehranjevalnih sistemih, ki so odgovorni za 80 % krčenja gozdov, 70 % porabe sladke vode in je edini največji vzrok za izgubo kopenske biotske raznovrstnosti.
Glede na poročilo je približno polovica svetovnega letnega gospodarskega učinka ali približno 44 milijard evrov na leto ogrožena zaradi degradacije tal. Toda gospodarska korist obnove degradiranih zemljišč bi lahko znašala med 125 in 140 milijard evrov na leto, kar bi bilo približno 50 % več od 93 milijard evrov, zabeleženih v svetovnem BDP za leto 2021.
Poročilo Global Land Outlook 2, šele drugo takšno objavljeno poročilo , je ZN potrebovalo pet let, da so ga sestavili z 21 partnerskimi organizacijami in predstavlja najobsežnejšo bazo podatkov o poznavanju zemlje planeta doslej.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.