Rezultatov analize izlitja gnojevke še ni

Matjaž Durič, bioplinarna Motvarjevci: Obiskali so me vsi inšpektorji, kar jih deluje v Pomurju, a kakšne velike zgodbe niso odkrili

Slovenija – četrtek, 28.07.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana – Pred dnevi se je iz zbirnega bazena bioplinarne Motvarjevci v Prekmurju izlila gnojevka, pomešana s koruzno silažo, in končala v bližnjem Kobiljanskem potoku. Rezultatov analiz odvzetih vzorcev vode iz omenjenega potoka še vedno ni, ko bodo znani, pa bo okoljska inšpekcija po potrebi uvedla prekrškovni postopek zoper upravljalca bioplinarne, Panvitino podjetje Ekoteh, so nam pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor. Matjaž Durič, direktor Ekoteha, pa je povedal, da so ga v teh dneh obiskali vsi inšpektorji, kar jih deluje v Pomurju, a kakšne velike zgodbe niso odkrili.

 

 

Iz zbirnega bazena bioplinarne Motvarjevci v Prekmurju se je pred nekaj dnevi izlila gnojevka, pomešana s koruzno silažo, in končala v bližnjem Kobiljanskem potoku. (Foto: Andrej Bedek/dokumentacija Dnevnika)

"Štirinajst kubičnih metrov svinjske gnojevke, kolikor je je steklo na cesto in posledično v potok, pomeni le eno kmetijsko cisterno, zato njeno izlitje ni moglo vplivati na podtalnico. Poleg tega svinjska gnojevka ni nevarna, saj jo ima doma vsaka prašičerejska kmetija, z njo pa gnojijo polja po vsem svetu, in to v veliko večjih količinah, kot so bile pri tem izlitju," je poudaril Durič. Po njegovem bi bil odziv na ta dogodek veliko manj buren, če ne bi šlo prav za motvarjevsko bioplinarno. Gradnja tega objekta sredi naselja je namreč v preteklosti sprožila številne burne odzive, vaščani pa so se povezali v civilno pobudo, ki je zaradi strahu pred morebitnimi motečimi in škodljivimi vplivi bioplinarne Panvito celo tožila.

Krajani se poimensko ne upajo več izpostavljati

"V vseh pravnih postopkih proti nam so sodišča odločila v naš prid, tudi vrhovno, zato je civilna pobuda odstopila od tožb," je pojasnil Durič, Vojko Bernard, predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG), pa nam je povedal, da so jih krajani Motvarjevcev zdaj prosili za pomoč, saj se v tej zgodbi poimensko ne upajo več izpostavljati. AAG zanima predvsem to, ali je bil ta objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, ocenjujejo pa, da je bioplinarna v Motvarjevcih še hujši primer kot tista v Zgornjih Pirničah. "V naši okoljevarstveni organizaciji ves čas opozarjamo, da takšni objekti ne sodijo v naselja," je dejal Bernard.

Na to je pred letom in pol posvarila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, na katero so se prav tako obrnili krajani Motvarjevcev. Ugotovila je, da je parcelna meja tamkajšnje bioplinarne od najbližjih stanovanjskih hiš in družbenih objektov oddaljena le kakšnih trideset metrov. "Ugotovili smo, da ima bioplinarna vsa ustrezna dovoljenja, a kljub temu menimo, da takšen objekt ne spada v naseljeno okolje. Menimo, da je lokacija ne samo neposrečena, temveč napačno izbrana. Ob tem ne moremo prezreti, da je podlago za ta objekt v tem okolju dala lokalna skupnost v svojih prostorskih dokumentih. Kadar odločitve lokalnih skupnosti sledijo predvsem kratkoročnim interesom kapitala, imajo lahko dolgoročne posledice za okolje, ki jih je pozneje težko odpraviti. Težko pa je preprečiti ali celo ustaviti dejavnost, ki je že umeščena na neko lokacijo, čeprav njeno delovanje evidentno povzroča težave in slabša kakovost življenja in življenjskega okolja," je decembra 2009 v zvezi z bioplinarno v Motvarjevcih zapisala varuhinja človekovih pravic.

Durič: Ocena varuhinje je subjektivna

Matjaž Durič pa je odgovoril, da je to, da bioplinarna ne sodi v naselje, pač subjektivna ocena varuhinje, s katero se sam ne strinja, "saj je v Avstriji takšnih objektov sredi vasi ali sredi mest, kolikor hočeš".

Na problematiko bioplinarne v Motvarjevcih (je preblizu naselja, oddaja hrup in smrad) vztrajno opozarja tudi poslanec madžarske narodne skupnosti László Göncz (nazadnje je to storil 18. julija letos v poslanskem vprašanju okoljskemu ministru Roku Žarniću), saj je bioplinarna v neposredni bližini osrednje cerkve reformatorske skupnosti v Sloveniji. Za ta objekt je tudi krajinski arhitekt dr. Janez Marušič v pogovoru za Dnevnik pred časom dejal: "Sredi vasi bioplinarne ni mogoče zgraditi tako, da bi bila izključena nevarnost eksplozije, onesnaženja in smradu."

Gnojevka iz bioplinarne Lokve kmalu spet na njive?

Bioplinarna v Motvarjevcih je po navedbah inšpektorata za okolje in prostor pridobila tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov, mariborski zavod za zdravstveno varstvo pa je v skladu z njim aprila lani opravil preiskave pregnitega blata iz te bioplinarne in ugotovil, da spada v prvi razred okoljske kakovosti, kar pomeni, da za uporabo na kmetijskih površinah ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja. Enako je za bioplinsko gnojevko iz bioplinarne Lokve ugotovil kranjski zavod za zdravstveno varstvo, a se je kasneje izkazalo, da se je zmotil in da jo je glede na vsebnost nevarnega cinka napačno uvrstil v prvi kakovostni razred namesto v drugega (v tem primeru je za uporabo gnojevke v kmetijstvu potrebno okoljevarstveno dovoljenje). Zaradi tega je okoljski inšpektorat aprila letos bioplinarni Lokve prepovedal oddajo bioplinske gnojevke kmetom. Pred dnevi (18. julija) pa je opravil pregled in ugotovil, da upravljalec spoštuje to prepoved in da po zadnjih analizah gnojevka spada v prvi kakovostni razred (bioplinarna Lokve ne predeluje več svinjske gnojevke z bližnje farme, ki naj bi bila kriva za povišane vrednosti cinka v bioplinski gnojevki), za katerega uporabo v kmetijstvu okoljevarstveno dovoljenje ni več potrebno. Okoljski inšpektorji bodo v kratkem opravili ponovni pregled bioplinske gnojevke v Lokvah, da bi z gotovostjo potrdili, da sodi v prvi kakovostni razred. To pomeni, da jo bodo lahko kmetje znova neomejeno uporabljali.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!