c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE DEL DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, “ZA PRIHODNOST OTROK”

SPOŠTOVANI:

Alpe Adria Green je okoljevarstvena organizacija, ki se brez redno zaposlenih, bori se za ohranitev narave, okolja ter zdravega in človeku vrednega življenja za prihodnje generacije.

Svoje delovanje financirajo s pomočjo občanov preko:

  • in
  • od dela dohodnine, ki jo lahko daste AAG, namesto državi in tako zagotovite, da bo vaš denar namenjen zagotavljanju vaše in prihodnosti vaših otrok, da bodo živeli v čistem in zdravem okolju. Še do 31.12.2021 imate čas, da del dohodnine (1,0%) odstopite AAG in s tem podprete naše delo za prihodnost naših otrok!

Kot posamezniki (dohodninski zavezanci) lahko del svoje dohodnine (1,0%) namenite komur želite. Na spisku upravičencev so zbrana društva, ki imajo podeljen status delovanja v javnem interesu. Ta status ima tudi Alpe Adria Green.

Ali veste, da kar 60 odstotkov davčnih zavezancev svojih 1,0% ne podari nikomur, tako ostane v državni “mavhi” za skoraj 5 milijonov evrov namenjenih za delovanje nevladni organizacij, NEIZKORIŠČENIH. 

 Če nam želite pomagati, lahko del svoje dohodnine namenite prav nam, na naslov Alpe Adria Green mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave, c. Franceta Prešerna 26, 2470 Jesenice, davčna številka 78020239.

 Vašo namero lahko tudi uredite prek sistema na spletni strani  e-Davki

ali na davčnem uradu RS v vašem kraju. Ne pozabite: poleg naše davčne številke morate imeti s seboj še svojo davčno številko. Rok za oddajo za tekoče leto je do 31.12. v preteklem letu, če pa ta rok zamudite, se bo vaša namera upoštevala pri naslednjem obračunu.

 In, ker nikoli ni prepozno, zato apeliramo na vse, ki imate radi naravo in okolje, da del svoje dohodnine namenite naši organizaciji, ki se ukvarja z varovanjem narave, okolja in zaščito zdravja ljudi, predvsem pa želimo ohraniti zdravo okolje in naravo za naše otroke, ki so naše največje bogastvo.

  1. Obrazec stiskajte
  2. Korak: Izpolnjen in podpisan obrazec lahko pošljete po e- pošti na: info@alpeadriagreen.com, po pošti na naslov AAG c. Franceta Prešerna 26,  4270 Jesenice ali pa ga pošljite na pristojen finančni urad.
  3. Seznam finančnih uradov je dostopen tukaj.

TA OBRAZEC SI LAHKO NATISNETE, ALI PA VAM GA LAHKO POŠLJEMO TUDI PO E-POŠTI, ČE TO SPOROČITE NA E-NASLOV: info@alpeadriagreen.com

HVALA ZA VAŠ PRISPEVEK!!!

Z ZBRANIM DENARJEM SMO IN BOMO FINANCIRALI DELOVANJE AAG, PREDVSEM PA VAROVALI OKOLJE IN NARAVO, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AKTIVNOSTI, KI SMO JIH IZVEDLI ZA OTROKE IN MLADINO IZ DENARJA “1,0%”:

V AAG že tretje leto zapored izvajamo aktivnosti v okviru kampanj promocije trajnostne in e-mobilnosti z denarjem, ki ga pridobimo iz podarjene 1% dohodnine. Tako vedno sodelujemo tudi v okviru Evropskega tedna mobilnosti z različnimi predavanji, predstavitvami ter medijskimi kampanjami.

V letu 2022 smo z tem denarjem sofinancirali:

Zaključni video iz tehničnih dnevom

 Izvedli pet tehniških dni z delavnicami in predavanji za osnovne šole na temo varstva okolja, podnebnih sprememb, trajnostne mobilnosti ter obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije na petih osnovnih šolah:

–  OŠ Braslovče, 24. 10. 2022

–  OŠ Trbovlje, 8.11.2022                                                                             

– OŠ Boštanj, 17. 11. 2022

– OŠ Rihard Jakopič, 21. 11. 2022

– OŠ Muta, 24. 11. 2022  

Z učenci iz dveh šol iz MOK smo izvedeli izobraževalni dan: “S čisto vodo do zdravega življenja”

V letu 2021 smo z tem denarjem sofinancirali:

Predavanja o trajni mobilnosti ter predstavitev električnega avtomobila v osnovnih šolah na Primorskem

Uspešno smo zaključili projekta E-voziček: Dimenzioniranje e – pogonov za poklicne šole – invalidski vozički

V letu 2019 smo začeli izvajati aktivnosti projekta E-Voz: Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički, ki ga sofinancirata Eko sklad RS; javni zavod ter Ministrstvo za okolje in prostor RS. Cilj projekta je usposobiti in izobraziti dijake srednjih tehniških šol za načrtovanje in ravnanje z vsemi električnimi vozili, ne samo z električnimi avti. Še posebej zaželjeno je poznavanje električnih vozil – invalidskih vozičkov, na katerih lahko inovacije in predelava prinese lažjo uporabo in večje zadovoljstvo tudi njihovim uporabnikom – invalidom.

Žal smo bili v času pandemije COVID 19 prisiljene določena aktivnosti projekta prestaviti na kasnejše termine. Ker naše metode dela vsebuje interaktivno sodelovanje dijakov in stroke ter praktično usposabljanje, smo bili primorani organizirati dejavnosti skladno z navodili epidemiološke stroke.

pred jes 1

Foto AAG:AAG izvedel v Srednji šoli Jesenice v tednu mobilnosti predavanje o e-mobilnosti.

Kljub omejitvam smo v dosedanjem teku projekta uspeli izvesti 4 od predvidenih 6 izobraževanj in usposabljanj ter 4 od 10 predavanj na srednjih tehničnih šolah. Zadnje izmed predavanj smo izvedli na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti, kjer smo dijakom zaključnih letnikov strojnih tehnikov pripravili predavanje o Trajni in e- mobilnosti, ki ga je izvedel vodilni strokovnjak na področju inovacij na električnih vozil v Sloveniji ter ustanovitelj Inštituta Metron Andrej Pečjak. Predavanja in testne vožnje električnega avtomobila se je udeležilo 25 dijakov in mentorjev, ki so izkazali veliko mera znanja ter zanimanja za e-mobilnost.

Do konca leta 2020 ob ugodni epidemiološki situaciji načrtujemo še dodatna predavanja in izvedbo preostalih dveh usposabljanj, ki jih bomo zaključili s spletnim seminarjem, kjer bodo vse šole, ki so se udeležile usposabljanja, predstavile svoje delo na dodelavi invalidskih vozičkov.

VEČ NA:AAG izvedel na povabilo Srednje šole Jesenice v tednu mobilnosti predavanje o e-mobilnosti.

Z zbranim denarjem od odstopljene dohodnine smo v torek 14.01.2020 z 32 otroki iz 2. triade OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR izvedli ekološko patruljo kvalitete vode na Krasu.

My beautiful picture

V vasi Slivje smo pripravili projekcijo o problematiki vode skozi kras, Predstavili smo  napravo za meritve vode in delo z njo. Namen eko patrulje je bil ugotavljanje morebitnih kritičnih vrednosti vode. V kolikor bi bilo pri meritvah ugotovljeno odstopanje  od mejnih vrednosti bi takoj  aktivirali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Kopra, da ukrepa.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Z avtobusom smo se pripeljali, do vhoda v jamo Dimnice.  V jamo, smo se spustili na globino 100 m po turističnih poteh (ograje, preproge, veliki rovi…) do reke, ki se steka v izvir Rižane, po ugotovitvah sledilnega poskusa. Spoznali smo edino vodovodno zajetje v jamah v Evropi in analizirali vodo.

Pot smo nadaljevali do čistilne naprave – Vodarne, kjer po ultrafiltreaciji surovo vodo pošljejo v vodovodno omrežje. V vodarni analiziramo stanje vode.

tabla-školjčišče

Eko patruljo smo končali v Ankaranu, kjer so si otroci odšli pogledat  školjčno sipino, kot del antropogene krajine in eno od dveh tanatocenoz v Sredozemlju. Na sipini so  tudi določili vrste školjk in polžev, ki so jih našli.

Eko – skupine bodo v šoli sestavile poročila, ter nam jih poslale v oceno. Vse skupine bodo prejele priznanja mladega ekologa in praktično nagrado. VEČ NA:

UČENCI OSNOVNE ŠOLE MONTESSORI MARIBOR SO IZVEDLI SKUPAJ Z AAG EKO-PATRULJO KVALITETE VODE NA KRASU

V letu 2019, 2020 smo tudi z zbranim denarjem od dohodnine pričeli z izvajanjem projekta e-voz v katerega je vključenih 7 srednjih šol.

Vsaka šola je imela na 3 dnevnem izobraževalnem programu po 6 dijakov ter 2 mentorja.

Program je bil sestavljen iz teoretičnega dela ( 8 šolskih ur) ter praktičnega dela ( 16 šolskih ur).

Več na:

Dimenzioniranje E-pogonov za poklicne šole –invalidski vozički

V letu 2018 in 2019 pa smo celostno zaključili projekt e-mobilnosti in sicer smo

izvedli projekt e-pol, pri tem projektu je sodelovalo 21 dijakov in njihovih

mentorjev. Dijaki so s pomočjo mentorjev izdelali 3 polnilnice za e-avte.

Več na:

http://info630882.wixsite.com/alpeadriagreen/projekt-eko-sklad

V letu 2017 smo s pomočjo tudi vaših prispevkov “0,5%” izobrazili na enotedenskem

izobraževanju 17 dijakov iz srednjih tehničnih šol in 8 njihovih mentorjev kako se predela

avto z bencinskim motorjem v avto z električnem motorjem.

Projekt je bil izveden tudi z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (0,5%),

namesto državi namenili AAG.

Tabori 2016, 2017,2018 Otroci v naravi na Vogarju je bil namenjen spoznavanju biotske raznovrstnosti, seveda v skladu z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti. Otrokom smo približali naravo in njeno harmonično delovanje skozi igro, nabiranje zelišč in gozdnih sadežev in tudi skozi poslušanje pristnih zgodb planšarja in pokušanju lokalnih jedi.

Tabore smo imeli od prvega petka v juniju, zaključili smo ga v nedeljo z pogostitvijo staršev.

Na taboru je bilo 6 otrok in dva voditelja ter dva gosta. Ker se starši 4 otrok niso strinjali s fotografiranjem otrok in objavljanjem slik, smo se osredotočili bolj na fotografiranje narave in situacij.

V LETU 2016, 2017,2018 SMO V AAG S TEM DENARJEMIZVEDLI  IZOBRAŽEVALNE IN DRUGO OZAVEŠČEVALNE AKCIJE ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL:

Stan na Vogarju – Ekološki tabor za otroke

V petek ob 17.00 uri smo se zbrali na parkirišču na Vogarju. Poslovili smo se od staršev in odšli do stanu, kjer smo bivali tri dni. Namestili smo se, razdelili postelje. Pripravili smo prostor za ogenj in nabrali dračje in les v okolici stanu.

Medtem, ko so otroci raziskovali okolico stanu smo pripravili večerjo.

Večerno druženje ob ognju smo izkoristili za napovednik naslednjega dne. Občudovali smo tudi rimsko cesto, in locirali sever s pomočjo velikega in malega voza. Ugotovili smo, da se zvezde in rimska cesta z Vogarja prav dobro vidijo, ker ni pretiranega svetlobnega onesnaženja, čeprav nam je  nebo razsvetljevala sicer ne cela luna. Ugotovili smo, da v mestu nimamo takega nočnega razgleda.

Stan na Vogarju

Stan na Vogarju

Sobota 25.06.2016

Po zajtrku smo se odpravili v bližnjo okolico stanu. Iskali smo primeren les, šibovje za izdelavo lokov in puščic. Ugotovili smo, da je najbolj gibek in prožen les leske. Otroci so ugotovili, da leska raste na robu med travnikom in gozdom. Pobliže smo si pogledali ta rob in hitro ugotovili, da tam raste še veliko drugih, nam znanih rastlin. Najedli smo se borovnic in našli nekaj gozdnih jagod. Otroci so hiteli ugotavljati, da leska ni dobra samo za izdelavo lokov in puščic. Opazili so sicer še zelene lešnike in ugotovili, da bi bilo lepo v jeseni opazovati veverice in njihovo gostijo.

Sredi dopoldneva smo se ukvarjali z izdelavo lokov, napenjanjem vrvic in ukrivljanjem leskovih vej ter z izdelavo puščic. Sledilo je tekmovanje_ katera puščica gre najdlje in ugotovili, da niti ni tako preprosto streljati z lokom.

Po kosilu in počitku nas je obiskala Mama Mihelca. To je bila starejša gospa, ki je veliko vedela o užitnih rastlinah, ki jih najdemo na travnikih in po robu gozdov in v gozdovih.

Najprej nas je opozorila na divjo češnjo, ki  raste nedaleč od stanu in je ponujala sicer bolj kisle sadeže, kot smo jih vajeni, pa zato nič manj slastne. Ker češnja ni bila daleč od gozdnega roba smo še prej nabrali slastnih gozdnih jagod in nekaj  borovnic. Potem smo se sprehodili po opuščenih kosnih travnikih. Ugotovili smo, da grmičevje hitro zavzema svoj prostor, pa tudi, da je še vedno veliko prostora za materino dušico (ki jo poznamo v kuhinji kot timijan), za šentjanževke s svojim značilnim vonjem in velike marjetice. Našli smo tudi veliko že odcvetelih travniških lilij in koprc, ki je dober za želodec. Nabrali smo tudi veliko rmana. Razveselili smo se malinovja, vendar ugotovili, da maline še niso zrele. Bile so suhe, majhne in še popolnoma zelene. Ob gozdni cesti smo našli tudi najdišče polaja in mete. Oboje smo nabrali. Iz mete pa smo kasneje skuhali zelo dober  čaj (malo smo ga poboljšali s sladkorjem). Polnih vrečk zelišč nas je pot zanesla tudi na Hebed. Prišli smo do izvira vode, ki napaja celotno planino Vogar ter malo naprej do mokrišča – močvare. Tu smo opazili polje lepene, pod njo pa sta se skrivala  blato in voda. Ugotavljali smo, da takih mokrišč ne opazimo veliko in poudarili, da so to naravne čistilne naprave za vodo. Spomnili smo se tudi Zelencev pri Ratečah. Otroci so ugotovili, da je pomembno čuvati te zaklade, da bomo imeli čisto pitno vodo – mi in živali.

Polni dobrih vtisov smo se vračali proti stani in se spomnili še vseh gozdnih živali, ki živijo na planinah. Omenili smo divjo mačko, divjo svinjo, srne in jelene, zajce polhe in miške ter ujede, šoje in druge ptice. Otroci so opozorili tudi na vsemogoče žuželke in kače (opazili smo samo slepca, ki sicer samo izgleda kot kača).

Po večerji smo očistili nabrana zelišča in jih pripravili za sušenje.  Mama Mihelca nas je po večerji zapustila, mi pa smo pripravili  ogenj in se pogovarjali o dnevu in pripravljali za naslednji dan.

Večer na Vogarju

Večer na Vogarju

Nedelja 26.6.2016:

Po zajtrku in pospravljanju postelj nas je obiskal planšar Brane. Z njim smo preživeli večino dneva.

Planšar nam je sprva pripovedoval o košnji na Vogarju, Povedal je da je to planina, namenjena košnji in spravilu sena za zimo. Skupaj smo ugotovili, da se košnja vseh travnikov opušča in, da nekatere že zarašča grmičevje (ugotovitev iz prejšnjega dne).  Povedal je, da so včasih spravljali seno v dolino s samotežnimi sankami. Otroci so se kar zaiskrili ob misli na sanke.

planšar - Vogar

Planšar Brane

Nato smo prešli na drugo temo. Iz torbe je vzel papirnato vrečo, v njej pa se je zlatila domača koruzna moka. Pripravili smo testo za kruhke, ki smo jih potem spekli na paličicah na odprtem ognju. Ob tem pa nam je pripovedoval o kroženju naravnih   dobrin oziroma zgodbo o koruznih žgancih.

Najprej je opozoril na travnik okoli stanu, Povedal je, da vsako leto ročno kosijo travo, jo posušijo in spravijo v hlev za zimo. Seno na zimo odpeljejo v dolino in ga dajo sosedu, ki ima v hlevu še vedno krave. Pravi, da krave zelo rade jejo seno iz Vogarja saj je še polno raznovrstnih zeli in rožic in ni sestavljeno samo iz puste trave. Poleg tega je opozoril, da krave jedo naravno sušeno seno rajši, kot pa skoraj svežo travo iz bal.
Pomladi planšar Brane od soseda dobi pravi hlevski gnoj, ki ga raztrese po njivi, kje nato okoli prvega maja posadi koruzo,  katere seme vsako leto shrani in dobesedno prihaja iz roda v rod. Ko je koruza zrela, jo poberejo in shranijo na suho. Ko pa  je čas kuhe koruznih žgancev, pa osmukano koruzo odnese k drugemu sosedu v mlin in tako dobi moko. Prav to moko smo tisti dan skuhali in pripravili okusne koruzne žgance, dodali pa smo jim še domače kislo mleko.
S to zgodbo nas Je planšar Brane opozoril na povezanost ljudi z naravo in na moment kroženja in spoštovanja  narave same. O tem kako ročno kosijo travo, sušijo in spravijo seno, ga potem dajo kmetu za krave in od njega dobijo hlevski gnoj za njivo  s koruzo je govoril resno in z veliko mero spoštovanja. Otroci pa so zgodbo poslušali z odprtimi usti. Veliko so se naučili.

Po kosilu in počitku smo pripravili prtljago za odhod in počakali starše. Pričakali smo jih s čajem iz šentjanževk, rmana, materine dušice in nekaj smrekovih vršičkov in še njim spekli koruzne kruhke na paličici. Okrog 18.00 smo se skupaj vrnili v dolino in se dobre volje razšli.

Vsakega tabora se je udeležilo  po 12 otrok iz cele Slovenije (iz tretje trijade devetletke).

Projekt je bil izveden z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (1,0%), namesto državi namenili AAG.

V LETU 2015 SMO V AAG S TEM DENARJEM IZVEDLI  IZOBRAŽEVALNE IN DRUGO OZAVEŠČEVALNE AKCIJE ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL:

V sklopu koprskega Evropskega tedna mobilnosti je AAG v sodelovanju z Mestno občino Koper med 16. in 18. septembrom izvedel primerjalne meritve kakovosti zraka z učenci OŠ Vižmarje Brod.

Prvo meritev kakovosti zraka smo izvedli ob 11 uri pri vhodu v jamo Dimnice, kjer smo učencem tudi predstavi napravo  s katero merimo kakovost zraka. Z napravo izvajamo meritve 30 sestavin zraka (O2; N2, NO2, SO2, SO…) Dimnice so znane, da je tam v čisto okolju (tam najdemo npr. grmičasti lišaj oz. rogovilar, ki je zelo občutljiv na onesnaženo okolje).

zrak prva stran1 2

Iz Dimnic smo se zapeljali v Koper, do OMV BS Benifika, ob avtocesti, ki je speljana med športnim parkom in stanovanjskimi četrtmi, kjer smo okoli 12. ure ponovili meritev kakovosti zraka; AAG ima že nekaj kontrolnih meritev, izvedenih sicer na robu starega dela mesta Koper, kjer je povišan SO2.

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 7

Okoli 13 uri smo smo prispeli v predmestje Trsta Domjo/Domio, ki se nahaja ob avtocesti, v bližini sežigalnice odpadkov in deponije naftnih derivatov. Na tej lokaciji smo ponovili meritve. Dijaki so ob 14:30  uri zaključili s terenski del programa in se vrnili nazaj v Ljubljano

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 10

Po končanem terenskem delu so se učenci/ke razdeliti razdelili v 3 delovne skupine;

vsaka je v seminarki nalogi  napisala svoje zaključke in obrazložitev meritev na podlagi dobljenih rezultatov.

Med prispelimi seminarski nalogami je strokovna komisija izbrala najboljšo ki jo v celoti objavljamo.

KAKŠEN ZRAK DIHAMO?

DEJAVNOST ZA NADARJENE UČENCE-

POROČILO

KOPER- 17.09.2015

OŠ Vižmarje Brod, Ljubljana

Pripravile: tri učenke, 8. razred

1. Namen meritve

Namen naših meritev na treh različnih mestih vzorčenja je bil ugotoviti, kakšna je kakovost zraka v gozdnem okolju ob jami Dimnice, ob avtocesti v Kopru in v bližini sežigalnice odpadkov v Trstu. Spremljali smo pline, ki jih v čistem zraku ne najdemo.

Meritve smo izvajali ob pomoči Alpe Adria Green, katerega predstavnik je bil g. Vojko Bernard. Prenosna naprava CEREX UV je izvajala meritve kakovosti zraka na merilnem mestu, ki je bil določen s strani CŠOD-ja, ki je organiziral dejavnost. Hkrati smo izvajali tudi meteorološke meritve (temperaturo zraka, smer vetra…)

2. Aparat, ki smo ga uporabljali

Uporabljali smo CEREX UV Hound Multi-gas Air analyzer- prenosnim multi-analizator plina . 

Uporabljajo ga v vojski. V sebi ima veliko ogledal, ki razbijejo svetlobo plina. Vsaka barva je drug plin.

image

3. Lokacije meritve

3.1 DIMNICE- OB JAMI, V GOZDIČKU

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 2

Pričakovali smo čist in neonesnažen zrak, saj je bila lokacija naših meritev v okolju kjer ni bilo veliko cest ali industrije.

3.2 Splošni podatki

Kvaliteto zraka smo izmerili z napravo, ki so jo nekdaj uporabljali vojaki za preverjanje količine strupov in škodljivih snovi v zraku kjer so bili nastanjeni.

3.3 Merilno mesto

Da je merilno mesto reprezentativno, je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo  oddaljenost od preverjane zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd.

Zaključek

Meritve ob jami Dimnice so pokazale, da je zrak na kraju merjenja vseboval zelo, zelo majhne količine etanala,  vodikovega sulfida, ozona in stirena.

Etanal ali acetaldehid zaradi svojih lastnosti močno draži kožo, oči, sluznico in pljuča. Daljša izpostavljenost višjim koncentracijam povzroča poškodbe oči in deluje narkotično. V zemlji, živalih in vodnih virih se razgrajuje. Zaradi velike topnosti v vodi je potencialni onesnaževalec podtalnice. Etanal je v svojem tekočem stanju zelo hlapen, pri čemer se hlapi lahko vžgejo. Hlapi tvorijo z zrakom eksplozivno zmes, ki je težja od zraka.

4.1 KOPER- OB AVTOCESTI

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 8

Še preden smo se ustavili na bencinski črpalki ob avtocesti, smo izvedeli, da je v Kopru veliko več otrok z astmo, zaradi vseh industrijskih dejavnosti, prometa, onesnaževanja ipd.

Predstavljali smo si torej, da bomo priča onesnaženemu zraku in da bo ta bolj onesnažen kot na naši prejšnji postaji (Dimnice).

4.2 Splošni podatki

Opravili smo 30 meritev (30 minut). Meritve smo opravljali z vojaško napravo CEREX.

4.3 Merilno mesto

Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo  denimo oddaljenost od prev zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd.

ZAKLJUČEK

Analiza meritev je pokazala, da koncentracije plinov niso bile tako visoke, da bi presegale zakonsko predpisane mejne  vrednosti in vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija .

Poleg vodikovega sulfida, so bile v zraku še sledi amonijaka, naftalena…

Amonijak je brezbarven plin neprijetnega vonja. Zlahka se zgosti v brezbarvno tekočino, ki močno lomisvetlobo. Amonijak je binarna spojina. Sestavljen je iz dušika (N2) in vodika (H2).Pri normalnih pogojih je amonijak plin. Amonijak so najprej pridobivali iz živalskih iztrebkov, danes pa pridobivamo amonijak po Haber-Boschevem procesu neposredno iz dušika (N2) in vodika (H2).

5.1 TRST – OB SEŽIGALNICI ODPADKOV

Kaksen_zrak_dihamo_OSVB_040915_skrceno 12

V Trstu je veliko dejavnikov, ki onesnažujejo zrak. Tam imajo sežigalnico odpadkov, železarno in naftni terminal.

Predvidevali smo, da je tam zelo onesnažen zrak.

5.2 Splošni podatki

Meritve smo opravljali 30 min. Vsako minuto smo opravili 1 meritev.

5.3 Merilno mesto

Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od zgradb, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta v vse smeri itd.

5.4 Vremenske razmere

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

5.5 Rezultati meritev

( SO OBJAVLJENI ZGORAJ)

5.6 Zaključek

Izkazalo se je, da mejo presega le formaldehid. Formaldehid je toksičen, alergen, karcinogen in mutagen. Nastaja pri zgorevanju raznih organskih snovi, na primer bencina v motorjih, bioplina, zemeljskega plina, plina deponij in čistilnih naprav.

Formaldehid je uvrščen med možne povzročitelja raka pri človeku. Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) je ugotovila, da obstajajo “zadostni dokazi”, da poklicna izpostavljenost formaldehidu lahko povzroči raka v nosu in grlu.

Projekt je bil izveden z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (0,5%), namesto državi namenili AAG.

V SKLOPU TEGA PROJEKTA SMO ZA UČENCE IZVEDLI LIKOVNI NATEČAJ Z NASLOVOM:

»JABOLKO s slovenskim poreklom«

likovni natečaj

Projekt smo izvedli v šolskem letu 2015 z željo pomagati slovenskim sadjarjem, da bi v Sloveniji jedli Slovenska jabolka, predvsem pridelana na lokalnih kmetijah in ne iz tujine, saj so bolj kvalitetna ter vsebujejo manj škropiv kot uvožena. Likovni natečaj smo razpisali za učence druge triade osnovnih šol na Gorenjskem, konkretno na lokaciji od Žirovnice do Kranjske Gore ter zaprosili pedagoške delavce 4., 5. in 6. razreda, da nam pri tem projektu pomagajo.

Na naš poziv so se odzvali iz osnovnih šol v Žirovnici, Poldeta Stražišarja in Prežihovega Voranca na Jesenicah, v Mojstrani ter Kranjski Gori z 174 otroškimi likovnimi deli. Likovna dela je ocenila strokovna komisija v sestavi   Brina Torkar- akademska slikarka, Mojca Vilar – diplomirana slikarka ter Anton Komat – samostojni ekolog.

Najboljša otroška likovna dela smo razstavili v mesecu aprilu in maju 2015, v  domu Julke in Albina Pibernik na Slovenskem Javorniku.

240420151098
240420151097

Vsi učenci so za sodelovanje prejeli priznanja, najboljši trije pa še skromna praktična darila.

“Za prijaznejše okolje in čisto naravo za bodoče rodove”

Raztava - rizb JABOLKO

Projekt je bil izveden z namenskimi finančnimi sredstvi, ki so jih posamezniki od delala dohodnine (0,5%), namesto državi namenili AAG.

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij!!! 

Podprite naše delo “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

Donacijo AAG lahko prispevate z nakazilom na

TTR: SI56 3300 0000 6508 788

Donacijo AAG lahko tudi prispevate tudi preko PayPalKliknite na spodnjo povezavo – sliko.

HVALA!

Podjetja, namesto nakupa POSLOVNIH DARIL svoja sredstva raje podarite za PRIHODNOST VAŠIH OTROK! S to donacijo boste pomagali ohraniti okolje in naravo za naše zanamce “od katerih smo se naravo in okolje samo sposodili” V kolikor se boste odločili za to plemenito dejanje nas prosim kontaktirajte na:

GMS: 051 311 450 ali po spletni pošti info@alpeadriagreen.com

 V IMENU NAŠIH OTROK IN ALPE ADRIA GREEN ORG. SE VAM U.O. AAG ZAHVALJUJE ZA TO PLEMENITO DEJANJE

Oglejte si še PROGAM DELA AAG: https://alpeadriagreen.wordpress.com/program-aag/

Vsa letna poročila objavljamo na naši spletni strani:

Letno poročilo od leta 2007 dalje: https://alpeadriagreen.wordpress.com/letna-porocila/

Blog at WordPress.com.