»Danes je cena ogrevanja na fosilna goriva za povprečno slovensko družino velik udarec in bolj smotrno je namesto kurilnega olja plačevati ekološki kredit za ogrevanje na okolju prijazen način – s toplotnimi črpalkami,« pravi Božo Dukić, direktor Inštituta za obnovljive vire energije in podjetja Geosonda. Toplotne črpalke so postale prava tržna niša, samo v Sloveniji imamo okoli 40 ponudnikov, večina pa jih ponuja črpalke za izkoriščanje zraka ,-…. namesto, da bi vključili rabo energije zemlje ali pa podtalnice, se pritoži Dukić in pojasnjuje, da so slednje res nekoliko dražje, vendar pa so okolju bolj prijazne in dolgoročno finančno ugodnejše za investitorja.*…… .

 

Sicer pravnik je v slovensko energetiko "padel" leta 1993, ko so ga najeli potencialni investitorji v male hidroelektrarne, da se je zavzel za spremembo takratnega zakona o varstvu okolja oziroma določbe o koncesijah in naravnih virih, kar je bila takrat "prava znanost", pravi. Oktobra 1994 je postavil temelje za ustanovitev Zveze društev malih hidroelektrarn Slovenije, nato je bil tri leta glavni sekretar Zelenih, "zakuhal" pa je tudi trboveljski referendum, na katerem so se Slovenci -….. izrekli proti gradnji tretjega bloka termoelektrarne. Po vsem tem je v Prekmurju ustanovil podjetje Čengrad z namenom pridobivanja in rabe geotermalne energije. S tem pa se je začela še ena zanimiva zgodba …

 

*V Prekmurju niste mogli začeti s pridobivanjem geotermalne energije, ker so bile menda tedaj vrtine v lasti Nafte Lendava …*

 

Celotna zgodba gre takole: po ustanovitvi podjetja Čengrad za pridobivanje in rabe geotermalne energije smo ugotovili, da vrtine v Prekmurju niso last države, pač pa last Nafte Lendava. Leta 2006 sem le dosegel, da se je začelo odgovarjati na vprašanje lastništva. Takrat naj bi ruski Lukoil kupil Nafto Lendava in sem stopil v kontakt z mediji, ki so hitro začeli s postavljanjem vprašanj, ali bomo naše naravne vire prepustili Rusom. Potem je sledilo poslansko vprašanje, komu pripadajo vrtine v Lendavi. Država namreč vseskozi financira saniranje vrtin, po zakonu o rudarstvu pa bi moral saniranje financirati lastnik vrtin. Čigave so torej vrtine, katerih saniranje plačuje država? Potem pa nastopi še eno vprašanje; so vse vrtine državne, ko pa je na nekaterih vrtinah v Ptrkmurju  delala tudi hrvaška Ina ?-…… Ker vendarle zadevi nismo prišli do dna, sem začel razvijati projekt geosonde in leta 2002 ustanovil podjetje Geosonda. 

 

*Gre za rabo zemeljske energije … Lahko poveste več o postopku?*

 

Tako je, sistem geosonda uporablja za svoje delovanje relativno konstantno temperaturo Zemlje za zagotavljanje gretja, hlajenja in gospodinjske tople vode za domove, šole, državne in poslovne objekte. Majhna količina vložene elektrike je potrebna za pogajanje kompresorja toplotne črpalke ( za dvig temperature). Zemljo kot vir energije izkoristimo tako, da izvrtamo vrtino globine 60 do 250 metrov in vanjo vgradimo sistem cevi, ki služijo kot toplotni izmenjevalec. Medij, ki kroži po ceveh, je voda, zaščitena pred zmrzovanjem. Toplotni izmenjevalec zbira pozimi toploto zemlje, poleti pa jo za potrebe hlajenja vrača.*….. Naprava, ki omogoča koriščenje takšnega energetskega vira, je toplotna črpalka, ki omogoča dvig toplote z nižjega na višje temperaturno območje. Sistem geosonda pa se lahko poleti uporablja tudi za hlajenje.

 

*Toplotne črpalke pa niso le obnovljiv vir energije, temveč omogočajo tudi varčevanje z energijo …*

 

Drži, vendar pa tako v Nemčiji kot v Avstriji za toplotne črpalke na zrak in vodo priznavajo subvencije le, če je razmerje porabljene električne energije in oddane toplotne energije večje od 3,5. …..Pri nas pa recimo gradijo stanovanjske objekte za trg s toplotnimi črpalkami na zrak,…. kar je po mojem mnenju zavajanje kupcev. Toplotne črpalke "zrak-voda" so primerne zgolj za Obalo, medtem ko so za ostala območja v Sloveniji priporočljive črpalke "zemlja-voda" ali pa "voda-voda", torej z rabo podtalnice. Z zemeljskimi horizontalnimi kolektorji pa lahko rabimo tudi energijo sonca.

 

S sistemom Geosonda smo pri nas začeli tako, da smo znanje in izkušnje iz sosednje Avstrije prenesli v Slovenijo, tako da imamo danes tudi tu že precej teh rešitev. Gre za to, da odkopljemo dvojno *….ogrevalno površino zemljo globine približno 1,5 metra, položimo peščeno posteljico in pet centimetrov cevi za kolektorje ter zakopljemo. Če potrebujemo ogrevanje za 200 kvadratnih metrov veliko hišo, potem moramo narediti 400 metrov odkopa, kar je precejšen gradbeni poseg, poleg tega je ta površina neuporabna, saj je namenjena za skladiščenje sončne energije. Zanimivo je, da v avstrijskem skladišču Geosonde, kjer prevzemamo material, ni več na zalogi cevi za kolektorje, ker tovrstno vgradnjo kolektorjev opuščajo….*.

 

V Geosondi zagovarjamo energijo Zemlje, ker smo prepričani, da te energije ne more zmanjkati; na površino prihaja približno 10 vatov zemeljske energije na kvadratni meter. V Sloveniji so pogoji za koriščenje praktično vsepovsod, povsod namreč lahko dobimo približno 40 do 50 vatov na meter globine, na Pohorju pa je zaradi granita moč dobiti 70 do 90 vatov na meter, poleg tega je tam vrtanje najlaže. Istočasno pomeni vgradnja geosond tudi adekvatno zmanjšanje toplogrednih emisij.**….

 

*Se stroka že zaveda te možnosti, tega potenciala?*

 

Sam sem to prvič naglas povedal leta 2001, ko sem predstavil projekt Geosonda. Geosonda je kmalu zatem postalo podjetje, in sicer hčerinsko podjetje Inštituta za obnovljive vire energije. Od leta 2001 do danes smo izvedli približno 50 projektov. V večini gre za individualne objekte, štiri poslovne objekte in pet osnovnih šol. Najbolj sem zadovoljen z našim delom v osnovni šoli v Hruševju pri Postojni, katerega leto izgradnje je 1906 ( stavba!). 

 

*Menda si prizadevate tudi za vgradnjo toplotnih črpalk v spomeniško zaščitene stavbe. Kako uspešni ste na tem mestu? Kaj vgradnja toplotne črpalke v stavbo sploh pomeni in kako hitro se lahko investicija povrne?*

 

To je najcenejši način ogrevanja za takšne objekte, vsak drug način bi prinesel enormne stroške. Trenutno delam na projektu vgradnje črpalke v dvorec Lantieri v Vipavi s približno 2000 kvadratnimi metri površine, v bližini katerega je tudi izvir reke. Norost bi bilo ne izkoristiti vode, ki ima vseskozi 7 do 8 stopinj Celzija. Konkretno za ta dvorec sem prepričan, da se bo investicija povrnila v šestih do osmih letih glede na današnje cene fosilnih goriv. Moram pa spomniti, da gre v konkretnem primeru za rabo energije vode, ki je nižja od drugih. Drug primer je ogrevanje telovadnice s 1500 kvadratnimi metri površine v občini Starše s podtalnico. Tu smo vgradili največjo, 90-kilovatno, toplotno črpalko v Sloveniji.      

 

*Kaj pa raba obnovljivih virov energije v javnih stavbah – kako zanimivo se to upravljavcem sliši? Se lahko pohvalite s kakšnimi uspešnimi projekti na tem mestu?*

 

Dogaja se toliko, kolikor je volje. V Sloveniji je vsako leto objavljen razpis za energetsko obnovo, za katerega so na voljo sredstva strukturnih skladov. Za prijavo na razpis je treba prijaviti projekte, v katere pa je že prej potrebno vložiti nekaj sredstev, navadno občinskega denarja. Ker pa vsak župan želi varčevati, je to pogosto zelo težko izpeljati. V primeru ene izmed šol, na katerih smo delali, ima recimo ravnatelj doma geosondo in je bilo projekt laže izvesti. Drug primer je dom starejših občanov v Preddvoru, katerega direktor ima prav tako doma podoben sistem. Naj omenim, da sicer naše podjetje vsako leto pelje zainteresirano javnost na ogled doma upokojencev v Salzburgu, kjer imajo ogrevanje na zemeljsko energijo, sistem pa je bil financiran s contractingom (pogodbeno zagotavljanje znižanja stroškov za energijo, op.p.). Trenutno sam delam tudi na projektu za občino Ilirska Bistrica, kjer bo kot contracting partner nastopilo podjetje E3. Naj pa dodam še, da se je  tudi Ministrstvo za javno upravo odločilo za vgradnjo geosonde na svojem novem objektu.

 

Nekaj napredka torej je, vendar pa še vedno naš sistem dopušča le malo inovativnosti. Razpis ministrstva za okolje, denimo, za obnovitev kotlovnice v Varstvenem domu v Tolminu ne predvideva uporabe obnovljivih virov energije, niti ustrezne toplotne izolacije, temveč še naprej le rabo fosilnega goriva. Nadaljnja raba fosilnih goriv pa je predvidena tudi v domu upokojencev v Gradišču, ki ga sedaj obnavljajo. V teh objektih za ogrevanje porabijo tudi po 100 tisoč litrov kurilnega olja letno. Drži pa nekaj: zagotovo je efekt geosonde daljši od mandata vlade, zato takšni projekti niso zanimivi za izvedbo,ker koristi prinašajo vedno nasledniku….***.

 

*Pravite, da pri nas sistem ne dopušča inovativnosti. Kako pa je v tujini?*

 

V tujini so bolj napredni. Sam sem sicer zelo zadovoljen, ker se je Osnovna šola Hruševje znašla med referenčnimi objekti v katalogu švicarskega podjetja Haka Gerodur, ki izdeluje geosonde. Je najmanjši objekt med navedenimi, pa vendar. Ostali referenčni objekti imajo 60 ali celo 100 geosond, največ, okoli 340,  jih ima za hlajenje potniškega terminala letališče v Zürichu.

 

Zanimanje investitorjev pa narašča tudi v Sloveniji, to je treba priznati. Ravno na ogledu salzburškega doma upokojencev, ki smo ga organizirali letos marca, smo imeli dva investitorja, ki bosta gradila domove upokojencev pri nas in razmišljata o ogrevanju na geosondo. Ključno pa je, da se investitorji o ogrevalnem sistemu posvetujejo čimprej, da se tudi sodelovanje z izvajalcem začne s samim svetovanjem. Sicer pa bi pri nas moral že pred časom zaživeti predpis, da bi morali imeti objekti večji od 1000 kvadratnih metrov izdelano študijo o možni rabi obnovljivih virov energije pred izdajo gradbenega dovoljenja….***.  

 

*Večino investitorjev zanima, kaj pridobijo z geosondo …*

 

Res je; najprej je treba vedeti, da tu ni kratkoročnega efekta. A izhajajmo iz vlaganja v nepremičnino, ki se vrača v petnajstih letih, pa imamo to še vedno za dobro investicijo. V sedanji energetski situaciji pa si z geosondo zagotovimo sistem ogrevanja in hlajenja ter cenejše letno obratovanje. Povedano drugače: če vaša hiša porabi letno 2.000 litrov olja, boste s sistemom geosonde porabili električne energije v višini 500 litrov olja, kar obeta letni prihranek 1.500 litrov olja in stroške vzdrževanja. Švicarski proizvajalec geosond pa zagotavlja tudi 50-letno garancijo. Poleg tega se energenti tako dražijo, da so obresti morebitnega posojila za geosonde zanemarljive, še posebej če obstaja možnost za najem kredita Ekološkega sklada RS.

 

Lahko postrežem s primerom Kranjske investicijske družbe, ki je kupila starejši dvorec pri Šentrupertu, in prav tako razmišlja o ogrevanju na obnovljive vire energije. Za vse dvorce in podobne objekte velja, da je težko zagotoviti ekonomsko sprejemljivo ogrevanje na fosilna goriva. Torej pripravljamo projekt sistem geosonda.*…. Naj spomnim, da pri sistemih sedanjih geosond vgrajujemo cevne izmenjevalce toplote v vrtine globine 70 do 150 metrov, v Švici pa vgrajujejo tudi že geosonde do 350m…..*.

 

Za patentiranje maxigeosonde smo ravno oddali prijavo na Avtorsko agencijo za Slovenijo, gre pa za uporabo opuščenih raziskovalnih vrtin. Začeli bi lahko pri opuščeni vrtini globine 2.000 metrov v Kranjski gori. Njen lastnik je bila družba, ki danes ne obstaja več, delež v njej pa je imela tudi občina. Sama vrtina se nahaja na občinskem zemljišču, tako da smo župana že zaprosili za dovoljenje za eksperimentiranje na tej vrtini, ki pa želi prej soglasja nekdanjih lastnikov že izbrisanega podjetja. Smiselno bi bilo, da bi koristili toploto tamkajšnje vrtine, saj je tam tudi že potencialni porabnik te toplote, in sicer je to turistični objekt.

 

*Verjetno pa obstaja še kakšna opuščena vrtina, na kateri bi lahko eksperimentirali?*

 

 Za izvedbo pilotnega projekta se dogovarjamo v okolici Zagreba, kjer pa je zanimivo nekaj drugega, namreč tam vroča voda, ki ima kar 70 stopinj Celzija, vsebuje preveč soli. Tako ostaja za nas izziv, da bi geosondo uporabili tako, da bi pridobili le toploto, ne tudi vode. V Sloveniji imamo še približno deset opuščenih vrtin, ena je recimo pri Velenjskem jezeru in je v lasti velenjskega premogovnika, nekaj pa jih je še v Prekmurju. Nasploh bi še dejal, da je škoda, da se ne bolj ne zavedamo, kaj nam ponuja Zemlja –  zemljino toploto ima pravzaprav vsak na svojem dvorišču.