Ali so letališča vrata v nebesa?

Novica, da se bo staro vojaško letališče Cerklje povečevalo in preurejalo v NATOvo bazo me je kot davkoplačevalca močno »razveselila«. Komaj so se v Krškem in Brežicah otresli JLA že imamo nove smele načrte. Nisem vojaški strateg a vojaška baza ob naši edini nuklearki verjetno pomeni večjo nevarnost, kot dodatno varnost. Če živimo v »nemirni« Evropi potem nas pred tretjo svetovno vojno ne bo obvarovala niti letalska baza Cerklje niti sumljivi nakupi oklepnikov.

Kaj so dejanski cilji, bivših in sedanje vlade, da pripravlja širitev vojaškega letališča?
Morda delavna mesta?
Verjetno niso kapitalski viški, ki jih je potrebno zapraviti za vojaško tehniko, saj Slovenija pač ni vodilna gospodarska velesila, ki bi si lahko privoščila neomejene količine vojaških igračk.
Za eno transportno letalo, ki ga še nimamo in za nekaj Pilatusov, ki pristajajo na najkrajših travnatih stezah in celo ledenikih, imamo letališč že sedaj dovolj. Verjetno je si ekološko osveščene države NATA kot je Nemčija želijo zmanjšati število vojaških letališč in prestaviti letališča ali pa morda tudi vadbene polete iz nenaseljenega severa Kanade na neosveščeni Balkan. Balkan »zelo pogreša« prelete nadzvočnih letal vzdolž jadranske obale v višku sezone.

Ta silna zagnanost in želja po asfaltiranju letalskih stez me spominja na našo lokalno temo o širitvi športnega letališča Lesce. Gradila se je avtocesta in uspelo seje dogovoriti o nujni prestavitvi letalske steze, ki bi jo hkrati tudi nekoliko podaljšali, asfaltirali in predvsem tudi privatizirali. Tudi tedanji minister Božič je pohitel s pilotskim dovoljenjem.

Že sedaj piloti najraje letijo ob prostih dnevih, ko bi tudi prebivalci v okolici želeli počitka in miru. Njihova letala zelo različno ropočejo, nekatera so mnogo preglasna in niso niti malo ekološka. Uporabljajo zelo močno osvinčen letalski bencin. Društvo proti hrupu, kjer je združenih 1000 osveščenih lokalnih prebivalcev, je premalo volivcev proti 2000 podpisom, ki so jih zbrali člani letalskega društva in uporabniki letališča na območju skoraj celotne Slovenije. Tako o hrupu nad našimi glavami odloča nekdo, ki pride v Lesce samo, če se mu zahoče malo »ropotati«. Nismo vsi v društvi proti popolnem zaprtju letališča a vseeno za red ,kot ga pozna opevana Evropa za manjša mestna in športna letališča. Moralo bi se upoštevati koridorje, urnike, višine, decibele in tudi število letov….

Morda je res boljša asfaltna steza in omogoča hitrejši polet in daljšo pristajalno razdaljo, strinjam se tudi da je bolj varna daljša steza, če govorimo o velikih poln obremenjenih potniških letalih. Nikakor pa me ne bojo prepričali, da potrebujejo jadralna letala za postanek nekajkrat daljšo asfaltirano stezo.

Za davkoplačevalski denar vojska zaposluje naše vrhunske padalce in jim omogoča trening z Pilatusi. Vse lepo in prav če te »Švicarske ptice« ne bi tekmovale s padalci in v strmem spustu pod maksimalnimi obrati povzročale nepotrebni hrup. Vedno je Pilatus prej na zemlji kot padalci, ki so skočili morda tudi z zadržanim odpiranjem padala. Moda bi tudi motorji letala potrebovali manj servisiranja če imeli nekoliko bolj prijazen režim letenja.

Tudi vojska in policija, ki uporabljata ne najtišje tehnološko nekoliko zastarele helikopterje, letita običajno mnogo prenizko izven minimalnih višin, ki jih zahteva pravilnik in zakon. Človek ima občutek, da letajo tako nizko, da bi imeli bolj mehek zasilni pristanek. Resnica pa je ravno nasprotna, če letajo prenizko ni mogoče vzpostaviti avto rotacije in je padec tragičen za vse v helikopterju pa še davkoplačevalci imamo stroške.

Da ne bo pomote nisem proti letališču ALC, sem pa proti nehumani praksi in zgrešenim vizijam tega centra. Moj ded je bil prvi upravnik letališča Lesce in je hkrati služboval še na letališču Ljubljana in Brnik v izgradnji, to še bili še časi filma »Vesna«.
Ker se je rodil v Pišecah v bližini Brežic mu danes ne bi bilo potrebno gradil lastnega »Vrabca«, ker bi imel vojaško letališče na njivi.
Ded je iz tehnične šole v Ljubljani odšel na vojaško akademijo in kasneje postal vojaški pilot in kasneje inštruktor v Kraljevini.

Ded je v svoji želji po letenju preizkusil na letališču Ljubljana tudi novo Slovensko letalo, ki sta ga projektirala profesorja Kuhelj in Blovdek. Prva dva pilota sta baje tragično končala preizkus, ded je testiral tretjo različico letala in prav tako strmoglavil. Ostal je delni invalid, kar pa mu je kasneje ob napadu nemške Luftwafe v prvih dneh vojne rešilo življenje.
Da so bolj uspešni »nekademski« zagnani graditelji letal nista dokazal samo brata Wright in Rusjan ampak dokazuje tudi novodobna Slovenska letalska industrija ultralahkih.

Država si gradi vojaško letališče Cerklje »kot gnezdo brez ptičkov« in nihče nima »jajc«, da bi pošteno razmislil in izračunal, kaj se nam res pravzaprav izplača, kot Slovencem in ne kot posrednikom v orožarskih poslih.

Vojaško letališče Cerklje zopet en spomenik letalstva, ki bo imel še slabšo zasedenost kot letališče Maribor. Ko smo že pri spomenikih.

Letališki hangar v obliki piramide.
Ko smo že pri spomenikih mi je neznansko tuja ideja pobudnikov za Evropski muzej letalstva v Ajdovščini.
Res je bil Edvarda Rusjana v svojem času napreden in korajžen neučakan fant in res so dobra ultra lahka letala podjetja Pipistrel. Toda kot arhitekt si ne predstavljam steklene piramide, ki bi jo zelo močno ogrevalo sonce in njene gospodarne rabe.
Ker sem obiskal, kar nekaj letalskih muzejev v Evropi in Severni Ameriki si ne znam predstavljati, kako bi v Ajdovščino pripeljali kakšen večje potniško letalo, brez, da se tudi tam zgradi kakšna mnogo večja letalska steza.
Samo v Evropi je več zbirk odsluženih letal, kot imajo tudi letalo Concord, ki je verjetno eno zadnjih, ki se ga z velikimi napori, da pripeljati nekaj kilometrov po avtocesti ob tem, da se ga skoraj popolnoma razstavi.
Če mislimo v Sloveniji resno z evropskim muzejem potem je verjetno potrebno najprej postaviti vprašanje, kaj pa bo ta zbirka vsebovala? Slovenska stara letala smo izdelali v repliki saj originalna pač niso ohranila. Večina replik visi na letališču Brnik, ki morda res niso najbolje predstavljena. Teh nekaj »Vrabcev« pa še ne zadošča, da sploh začnemo razmišljati o Evropski letalski zbirki.

Torej kaj bo zbirka obsegala?

Kje bomo dobili letala za zbirko?

Koliko bojo zbirka stala?

Kdo bo zbirko restavriral in vzdrževal?

Ali bo Evropa res vse to plačala?

Evropska letalska zbirka zagotovo zahteva več prostora, kot na primer zbirka novcev ali znamk, in ga veljaka, ki bi jo nam kar takole poklonil za drobiž.

Zato vsem svetujem najprej ogled kakšne večje zbirke letal in muzeja in potem hladen tuš, za streznitev.

Vse me spominja na Butalce in njihov izlet v Las Vegas namesto v Daltonu kjer je obširna letalska zbirka. Zato, ker so bili samo v Las Vegasu so si zapomnili samo repliko piramide v steklu. Če uspemo Evropo prebičati o smotrnosti gradnje ladjedelnic na nadmorski višini 550m nam morda uspe tudi pri gradnji piramid, da jih ne bojo imeli samo v Egiptu, Bosni in Nevadi. Ko se bo zataknilo pri asfaltiranju letalske steze pa projekt spremenimo v najboljši Casino na Italijanski meji.

Strinjam se, da sta bila morda Jože Pučnik in Edvarda Rusjana pomembna a se nikakor ne strinjam, da je za vse tujce razumljivo poimenovanje naših potniških letališč. Če si je že Slovenec izmislil (neuspešno) prvo poštno znamko za poenostavitev obračunavanja poštnih storitev potem današnja generacija Slovencev zagotovo raje zadeve zaplete, kot poenostavi. Verjetno bo čez 100 let vseeno ali bi se imenovalo letališče v Parizu Napoleon ali Charles de Gaulle, v mega Ljubljani, ki bo morda šele takrat segala do Bleda bi bilo morda šele takrat smotrno razmisliti kako se bo imenovalo drugo ali tretje letališče.

Slovenija nima jasnih idej kaj bi naj počeli in v kaj se izplača vlagati. Še vedno smo sosed sosedu ščene, ki se grize za zadnjo kost. Volkovi delujejo organizirano in se ve kdo ima besedo v krdelu in kaj je najboljša taktika za doseganje ciljev.

Ni vizija v novem večjem letališču v Lescah in njegovi privatizaciji. Če se odloči pilot turist na obisk na Bled potem poznamo dve kategoriji pilotov turistov.

Prvi predstavnik je asketski športnik, ki želi prespati pod krilom svojega letala in natočiti gorivo iz lastne kante iz obcestne črpalke, kar novi motorji omogočajo. Razlog je skoraj tri krat cenejše gorivo od uradnega letalskega goriva. To so običajni gosti, ki obiščejo letališče Lesce.

Predstavnik druge bolj redke vrste pilotov pa je John Travolta, ki je navajen imeti letalo ob vhodu v svoje domovanje in bi pri nas verjetno prespal kar v letalu, Leško letališče pa ne bo verjetno dovolj veliko za njegovo letalo tudi po nadgradnji, zato bo zelo verjetno pristal na Brniku, kot Trump, Putin, Clinton in Bush.

Ostale ne letalske turiste letalski center v resnici bolj moti kot ne, kar potrjujejo številni obiskovalci kampa Šobec in Triglavskga narodnega parka in pozabiti na »velik biznis« v kampu letališča Lesce, kjer občasno šotori nekaj letalcev in jih zabava evropski poslanci na orglice. Nihče se ni vprašal ali te leteče turiste nemara privlači atmosfera klubskega življenja v ALC in ravno ta travnata steza in se razume nizke cene šlepa in piva. Ko bo zgrajena vroča asfaltna steza in bo lastnik zvišal cene tudi teh nekaj turistov ne bo več k nam.

Namesto zastarelih in starih letal, ki nekatera ne smejo niti več poleteti, se kopičijo v in okoli hangarja v Lescah , in akrobatskih letal, ki smo jih sreči uspeli prepovedati, bi lahko vsa mala letališča v Sloveniji služila za šolanje ultra lahkih letal Slovenske izdelave.

Slovenska vojska bi lahko naklonila vsem davkoplačevalcem enako pozornost in izvajala treninge zelo uspešnih športnih padalcev na vseh športnih letališčih po Sloveniji, kjer bi različne razmere tudi prispevale, k pestrosti in kvaliteti treningov.

No ni vse tako črno na Letališču Lesce domuje tudi podjetje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo in najtišji helikopter na tem koncu Evrope. Ukvarja se z dejavnostjo kartiranja, nadzora daljnovodov, TV snemanjem…. In ni ga prebivalca, ki bi ga take dejavnosti motile ali bi imel kaj pripomniti.

Tako kot nas bo zaobšla hitra železnica preko Koroške in bomo samo kanal za bolj umazano cestno različico transporta se dogaja na številnih področjih. Lahko bi se učili na tujih napakah in bili zmožni složnega razmišljanja, tako po bližnjicah, da se res vsega ne bomo učili na svojih napakah. Namesto, da državni denar z veliko umazano lopato mečemo v ekološko slabe projekte, namenimo kakšen evro tudi bolj primernim projektom kot so :

Za varnejšo, varčnejšo in hitrejšo obvezno nadgradnjo predora Karavanke.

Za obvoz tovornega železniškega prometa mimo Ljubljane.

Poglobitev železnice v Ljubljani in izgradnjo sodobne železniške postaje.

Ljubljana je tako blizu večjim mestom, da bo sodobna hitra železnica nadomestila večino krajših poletov, do Rima, Munchna, Dunaja, Beograda…. In potem bomo potrebovali tudi manj mednarodnih letališč.

Sicer pa cena nafte vrtoglavo narašča in kar ne bomo asfaltirali danes morda ne bomo potrebovali jutri.