mednarodna prireditev v organizaciji CIPRE ogenj v Alpah, ki je leta 2007 potekala 11 in 12 avgusta . GRENSLO je to prireditev podprl in jo poimenoval

» PRIŽGIMO SVEČO TRIGLAVSKEMU NARODNEMU PARKU«

ISTOČASNO POZIVAMO VSE SLOVENCE NEGLEDE NA POLITIČNO PRIPADNOST IN VEROIZPOVED NAJ 11.08.2007 OB 21 URI PRIŽGEJO SVEČE IN SE NAM Z  TIHIH PROSTOM PRIDRUŽIJO IN PODPREJO NAŠA PRIZADEVANJA

OBRAZLOŽITEV

 GRENSLO ( prej GEZSLO), se že vrsto let trudi, z organiziranjem, so organiziranjem okroglih miz, posvetov ter protestov, da bi prepričal vlade ter parlament za sprejmem ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila Triglavski Narodni Park po IUCN ter drugi mednarodni zakonodaji. Na območju Triglavskega narodnega parka naj bi se uveljavili cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj bi se:       

Zavarovalo in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavarovalo in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavarovalo zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredilo prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za  projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; 

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

 Vsa naša in prizadevanja drugih NOV ter posameznikov, da bi na demokratičen ter civiliziran način dosegli dogovor so bila brez uspeha. Po umiku » Vučkovega « zakona iz parlamenta je bila sicer pod okriljem MOP ustanovljena delavna komisija, v kateri pa ima koalicija NOV za ohranitev TNP le enega predstavnika ( ZA FARSO ) in ta je skoraj vedno preglasovan, ko posreduje tehtne pripombe. Pripravljavci zakona tega peljejo v smer ko TNP po mednarodnih kriterijih ne bomo mogli več reči narodni park kvečjemu » krajinski Triglavski park «. Te naše bojazni potrjujejo že sedaj apetiti raznih ministrstev po tem prostoru. Ministrstvo za obrambo bi na Pokljuki gradilo asfaltirano tekaško stezo, ki ne bi verjetno služila le športnikom temveč tudi NATO enotam, ministrstvo za šolstvo in šport, bi posodobilo skakalnice v Planici, kar je vse lepo in prav, če si ne bi zamislili poleg še nordijskega centra, ki bi segal to Tamarja, saj je predvidena še izgradnja asfaltirane ceste do Tamarja. Ministrstvo za promet načrtuje povečanje in asfaltiranje Letališča v Lescah, kjer načrtujejo tudi povečanje panoramskih preletov, po vsej verjetnosti čez TNP, ….

Poleg tega že potekajo razprodaje objektov v parku, tujcem čeprav bi jih lahko z predkupno pravico kupila država, po drugi strani pa vrnjeni denacionalizaciski  objekti propadajo in onemogočajo razvoj turizma v robnem območju.

Razni liderji si že sedaj privoščijo helikopterske izlete na kredarico in drugod po visokogorju, saj sedanji zakon dopušča nekaterim izbranim organizacijam in posameznikom, da izkoriščajo predpise. Ravno tako helikopterje uporabljajo za oskrbo koč, ko bi lahko pri oskrbovanju z konji nekaj zaslužili domačini pa še turistična atrakcija bi bila, ……

Zaradi vseh teh dejstev smo v GREENSLO pričeli razmišljati, da bi se Slovenci na referendumu, ki bi bil izpeljan skupno z predsedniškimi volitvami odločili ali Slovenija potrebuje Narodni park ali ne. V kolikor bi bil rezultat pozitiven, bi predlagali, da se z odlokom, do sprejema ustrezne zakonodaje, začno uvede nadzor parka IUCN, ter predlog zakona, ki smo ga pripravili v NOV.

Predsednik GREENSLO

Vojko Bernard