Odprto poročilo civilne incijative za večjo požarno varnost v predorih "SafeTunnel 2020"

Spoštovani gospod Janez Janša

Ker v teh dneh odločate o glavah in plačah ljudi, ki so zavozili projekt Šentvid prosim preberite tudi moj prispevek in moj pogled na zadeve, da še vas kot so ministra ne bojo slepili o odsotnosti veziv in zunanjemu sovražniku…

Neznanje + Nesposobnost = Slovenski predor.

Predor Šentvid je sestavljen iz naslednjih sklopov za boljšo orientacijo.

1.    Stari galeriji zgrajeni pred 25 leti pod železnico in telovadnico
star beton je problematičen za oprijem, v tem delu nastopajo spremembe temperatur z zmrzovanjem, vlaga in vibracije različnih virov.

2.    Novi galeriji pod Celovško zgrajeni pred dvema letoma

Bi lahko beton dodali plastična mikro armaturna vlaknca, iznajdba Holandcev, poznana več kot 10 let. Vlakenca se ob požari zmehčajo in v betonu vezana voda, ki poveča ob požaru svoj volumen 1500x izide kot vodna para brez, da bi porušila beton. Ni potrebno nikakršnih dragih protipožarnih zaščit. Cena vlakenc je absurdno minimalna v primerjavi pasivno z protipožarno zaščito drugačne vrste. (krivda projektantov) SCT je samo izvajalec, kot dober poznavalec gradbeništva in predorov pa bi lahko korigiral projektanta ali pa bi to zahteval nadzor oziroma naročnik a vsi živijo še v časih ko je bil že cement raskošje.

3.    Obe predorski cevi

Prav tako bi lahko bile zaščiteni z vlakenci. Vsaj na mestu ceplenja prometa, kjer bo povečana nevarnost trkov poskrbeti za boljšo gasilno opremo. TLA hidrante ali Unifire Monitorje. Vsekakor pa bi za varnost ljudi in predora pripomogla tudi odsesovalna ventilacija, ki bi ob taki ceni gradnje predora morala biti vključena.

4.    Povezovalna predora (Celovška AC), ki sta še v gradnji
Potrebno zgraditi z protipožarnimi vlaknci in v njih vgraditi odsesovalno ventilacijo ter na vsakih 120m TLA hidrant za hitro samo reševanje in hitro posredovanje.

5.    Stari stranski galeriji (povezava Celoška AC)

Nihče jim ne namenja besede pa so zaradi naklona in zaviranja in kolone iz smeri Gorenjske prava požarna Ljubljanska ruleta. Potrebno jih je enako požarno zaščititi kot galerijo v pred predorom. Saj če zagori v njih bo gorenjska proga enako prekinjena, otroci v telovadnici morda prav tako ujeti v dim….

Predor naj bi bil zgrajen tako, da bi vzdržal požar 90 minut. To je zelo relativen pojem, ker je vse odvisno od scenarija požara oziroma, kaj gori in koliko je na voljo svežega zraka (prepih). Po novi EU smernici bo potrebno predor, ki so urbanih okoljih ščititi do 120 minut smernica nastopa v veljavo 2014 in se lahko podaljša do 2019, kar bo tudi skrajni rok za nadgradnjo požarne ventilacije v predoru Karavanke. Vsekakor je v primeru požara smiselna dodatna pasivna zaščita, ki zmanjša škodo na sami konstrukciji kot tudi na sosednjih objektih.
Gledano drugače pa je pasivna zaščita absolutno nepotrebna saj poznamo mnogo bolj učinkovito aktivno požarno zaščito, ki ni samo nemo preprečevanje prehoda toplote ampak odpravi dejansko vzrok nevarnosti požar.
Smernica sicer govori p pasivni zaščiti, v kolikor pa to zagotovimo drugače to seveda ni potrebno.

Če podam samo nekaj primerov požarov v predoru med številnimi so vsi trajali mnogo dalj kot 120 minut in je potemtakem pasivna zaščita dejansko nesmisel in vprašljiva za večji požar, lahko pa je koristna za manjše lokalni požarčke enega ali dveh osebnih vozil, ki pa bi jih morda lahko obvladali tudi gasilci v krajšem času kot 90 minut.

·         Mt. Blank trajanje požara 5 dni

·         Kaprun trajanje požara več kot dan

·         Požar v turskem predoru trajal več kot dan

·         Požar vlaka v Baltimoru trajanje požara več dni sledenji je morda najbolj primerljiv z izvedbo Galerije v Šentvidu (v prilogi več fotografij) seveda polno naložen vlak je imel nekoliko večjo energetski potencial a gorenje enega ali več tovornjakov bi imelo enake posledice na Celovško cesto.

Če že mora biti požarna zaščita potem je najbolj primerna izvedba v zaščitnih PERFOTEKT ploščah »Luknjica pri luknjici pa plamen drži« (več v priponki)

V medijih se pojavlja informacija, da je najboljša rešitev za obnovo predora Šentvid negorljiva plošča proizvajalca, ki je bila prvotno v projektu. Morda res.

Menim, da je potrebno za premostitev kasetiranega stropa pod nepregorne plošče namestiti precej masivno konstrukcijo iz zelo kakovostnih nerjavečih jekel, kar bo zadevo verjetno podražilo iz prvotnih cca. milijon evrov. Poleg tega pa je zelo otežena in onemogočena kontrola številnih drenažnih točk kjer pronica voda in se zbira v kovinskih in plastičnih koritih….

Projektanti nimajo očitno dovolj znanja ne domišljije za izbor res najbolj optimalne rešitve. Vsekakor bi bilo potrebno v razmišljanje vključiti tudi novejše bolj primerne tehnologije za ta specifičen primer ko zamaka voda na plošče vplivajo vibracije železnice, prometa in zvoka z različnimi amplitudami in frekvencami.

Sam menim, da bi bila najcenejša in najboljša rešitev v kombinaciji pasivne in aktivne zaščite galerije.

V galeriji očitno nastopa interferenca različnih zračnih nihanj (železnica, promet in zvok) bolj primerna tehnologija v izvedbi PERFOTEKT kovinskih plošč, ki so razvite in preizkušene v www.STUVA.de Ki je vodilna svetovna inštitucija za podzemne gradnje. Tudi Nepregorne Promat plošče je preizkušala STUVA. Promat plošče so zelo kvalitetne a za aplikacijo v predoru Šentvid potrebujejo pod konstrukcijo, ker je bila galerija pač projektirana v izvedbi številnih nosilcev, mnogo boljši bi bil raven strop v katerega bi vgradili votle papirne cevi.

PERFOTEKT so samonosne kovinske luknjičaste plošče, iz nerjaveče pločevine, k so bistveno bolj odporne na vibracije lahko jih vijačimo, varimo in se vse do zadnjega vijaka lahko proizvede doma v Sloveniji. Plošče bi se lahko po odstranitvi nameščale v nočnih urah v etapah in bi tako najmanj ovirali promet.

Kot aktivna zaščita pa bi bila primerna ene od »cenejših« nizkotlačnih ročnih ali avtomatskih gasilnih sistemov ali celo visokotlačen SafeFOG-Bonpet.

·         Obojestranski hidrant TLA

·         Gasilni monitorji Unifire

·         BONPET sprinkler…..

·         SafeFOG-BONPET

Vodna megla sama brez dodatkov ima manjšo gasilno moč tja do 15 MW (referenca novi A86 predor v Parizu) Proizvajalci pa so v Avstriji, Finski in Nemčiji leta 1997 ko sem sam izvedel prvi preizkus gašenja v predoru so se isti proizvajalci smejali. Vodna megla pa se uspešno uporablja za gašenje ladji, hotelov, turbin, lakirnic in drugih zaprtih prostorov.

Prikaz učinkovitosti gasilnega sredstva BONPET Slovenskega proizvajalca http://www.youtube.com/watch?v=yJT3yWTo3_A

Različni pristopi k gašenju
http://www.youtube.com/watch?v=krtKyb8Sqkk

Delovanje SafeFOG šobe za gašenje v predorih Slovenskega proizvajalca
http://www.youtube.com/watch?v=fxDl3Ny7Q8A

Moj predlog je bil da, se v predoru Ljubno izvede preizkus gašenja z našo visokotlačno tehnologijo SafeFOG zakaj se ob tem preizkusu ne preizkusi tudi boljšo metodo požarne pasivne tehnologije in se vgradi najbolj primerna tehnologija za Galerijo.
Ne morem si predstavljati, da bi se vgradile zopet pod pritiskom terminskega plana nestrokovno na primer kalcitne nepregorne plošče in bi zaradi zamakanja vode že čez 6 ur ali 2 mesecih zopet odpadla plošča nemškega proizvajalca na nemški avto.

Kdo bo potem spet izpadel cepec?

„Minister Žerjav je »najboljši minister«, ki ga je imela Slovenija“
Morda res pri vinjetah, pod pogojem, če se bo sedaj kradlo manj denarja.
V primeru Šentvid, pa se je dal zavesti svojim ljudem na ministrstvu predvsem g. Petru Šavniku, ki je dolga leta užival ugled strokovnjaka ministrstva za predore, ki je zelo uspešno zaviral prenos predvsem domačega znanja in novih tehnologij v slovenske predore.
Proslavil se je, da je z grožnjo ministrstva hotel izsiliti od hostes CDja na »forumu Slovenskih Inovaciji« mojo PowerPoint prezentacijo, ki bi jo kadar koli lahko dobil direktno od mene in jo je tudi kasneje dobil. (špijunaža za Finskega proizvajalca)
Izredno smo ga pogrešali v podporo ministru ob njegovi ponudbi odstopa.

Gospod minister na moja tehtno argumentirana opozorila ni reagiral prav tako ne na ponudbe, da mu pripeljem najboljše neodvisne strokovnjake iz Evrope, da se bi lažje spopadel z neznanjem in organiziranim združbami za krajo.

Očitno ni bral ali razumel mojo E-pošto in odprto pismo v medijih.
Imel je veliko srečo, če bi omet padel na motorista ali kabriolet vozilo bi morda imeli že v „drugem poskusu“ smrtne žrtve.

Kaj bi moral storiti?
Ustanoviti krizni štab, upoštevati pomoč neodvisnih strokovnjakov, ki so ne vpleteni in imajo tudi morda več izkušenj.
V najprej pa bi moral izključiti i igre dosedanje projektante in nadzornike. Nadzorniki inšpektorji so prvi, ki sodijo v preiskovalni pripor za temeljito preiskavo. Tako bi ravnali na primer na Finskem in zato imajo tudi najmanj korupcije.

V vsem lovu na čarovnice ni kriv toliko SCT kot so to nadzorniki, in inšpektorji, ki niso opravili svojega dela.

‘Ugotovili smo, da v sistemu manjaka vezni sloj na teh vzorcih, ki smo jih analizirali, kar pomeni, da je to verjetno tudi glavni vzrok zelo slabe oprijemljivosti teh kosov,’ je povedala Verbovškova.
Izjava za medije predstavnice Zavoda za gradbeništvo Vere Verbovšek, mi ni zvenela logično in je verjetno posledica skupne obrambe projektanta ter nadzornikov.

Najprej v medijih niso bili prikazani niti vzorci niti omenjene metode, ki so jih uporabili pri ugotavljanju in preiskavi vzorcev.

Najprej je zelo čudno, da niso opravili teh testov po prvem odpadanju ometa in recimo pred vgradnjo.
Če so delali analize na prinesenih kosih malte potem je zelo logično, da niso odkrili nobenih ali zelo malo sledi »veziva«. Zakaj, ker je betonska konstrukcija bistveno bolj trdna kot omet in se jo je vezivo trdno oprijelo in je bila dejanska plast odcepitve v plasti ometa. To pomen, ravno nasprotno kar trdi gospa Verbovšek, pomeni, da spoj veziva na in starega betona – podlage sploh ni problematičen.

To tudi pomeni da se vezivo preiskovanega vzorca nahaja še vedno na nosilni konstrukciji predora in potrjuje ravno nasprotno, kar trdi spoštovana gospa. O tem pričajo tud video posnetki na Dnevnikovi spletni strani, kjer se jasno vidi tanka rumenkasta plast malte po odstranitvi ometa na sicer bolj sivih betonskih nosilcih.

Odgovor je verjetno skrit v različnosti podlage, da nekje omet drži ko satan nekje pa prav nič.

Napaka je lahko zelo banalna in jo ne bomo nikoli ne odkrili kaj šele dokazali.

Strinjam pa se, da so nanašali omet na:

·         preveč suh prajmer,

·         preveč moker prajmer, preveč prašen prajmer,

·         različno debel nanos prajmerja,

·         pretečen rok uporabe,

·         ne dovolj pomešan prajmer,

·         zmrznjen prajmer med transportom,

·         uporabljeno napačno redčilo (primer namesto navadne vode mineralna ali ledeni čaj) če je bil morda na vodni bazi…

Povedano enostavno imel premajhen stik v globino ometa in ker je omet krhek ni vzdržal zračnih in zvočnih vibracij prometa.
Sploh pa še ni bil izpostavljen vplivom večje vlage, kemije in zmrzali v predoru.

K slabi oprijemljivosti so lahko prispevali tudi:

·         prepih med vgradnjo,

·         prah gradbišča,

·         mokra podlaga,

·         oljni film, ki je ločeval nosilno konstrukcijo od opaža…

Ker ne poznam vseh podrobnosti bodi dovolj ,mene gospa Verbovše ni prepričala in prav tako ne bo prepričala izvajalca del iz Anglije, da ne govorimo o tem da ko bo odstranjen omet ga bomo tudi plačali, in se bomo zelo dolgo lahko tožarili.
Ker garancija na primer TV plazme ni veljavna, če sami najprej odstanimo ekran in se lotimo opravila najprej sami.
Izgovor da je podjetje izvajalca v celoti na dopustu je prav tako smešen danes obstajajo mobilni telefoni in odgovornost v vrednosti 1,5 mil. €+stroški odstranitve + dnevi zapore bi verjetno streznilo vsakega izvajalca del in ga priklicalo kakšnega odgovornega razen, če imajo vse argumente na svoji strani in čakajo, da bo vse dokazno gradivo nestrokovno odstranil in uničil SCT.

Minister grozi s stroški zapore/dan predora, pa še ni izračunal koliko to znaša.

Nadzorni inženir Črepinšek je pojasnil, da so od izvajalca dobili pisno potrditev, da omet ne bo odpadal in da je delo korektno izvedeno.

Kdo pa je izvajalca kontroliral?
Če je posloval nadzorni inženir na osnovi pisnih potrdil potem je birokrat in ne nadzorni inženir, ki bi moral v kakšno malto namočiti tudi vsaj prst in obiskati tudi kak referenčni objekt.

Če je tako mu jaz lahko danes dam pismeno izjavo o njegovem zadetku na naslednjem loto kolu in njegovi zmagi na olimpijskih igrah v Pekingu v poljubni disciplini in jo bo 100% sprejel za verodostojno.

Resno se zanimam za najem predora Šentvid za požarni preizkus.

Najprej smo zaprosili za možnost izvedbe preizkusa v starem predoru Ljubno, glede na izjavo, ki jo je podalo isto ministrstvo, da požarni preizkus v starem predoru Ljubno ne sme prav nič poškodovati predor, ki že sedaj razpada sam od sebe in se bo v celoti rušil.

Zato bi se raje odločili za izbor Šentvida kjer je dopustno in to večkrat, da odpada protipožarni omet.

Omet se odstranjuje nestrokovno, mečejo ga po asfalt namesto v kontejnerje in tovornjake, nemara bo tudi v tem predoru kasneje problem spolzkega asfalta, vsekakor pa je zelo možno, da se bo zapackala meteorna in požarna kanalizacija.

Absolutno pa se tudi ne strinjam, da bi se pod omet v novejšem delu galerije pod Celovško, ki še ne kaže znakov odpadanja, namestilo mrežico »za vsak slučaj« in s pritrditvami penetriralo še deviški »omet«, ki bi bil ob tem zrahljan. To me spominja na Cirkuško mrežo pod trapezi na katerih že tretjič »guncajo afne« isti nestrokovnjaki.

Poleg nadzornikov, inšpektorjev, ki so dovolili ponoven promet po prvem odpadanju in morda, projektantov so krivi tudi sedanji in predvsem predhodni ministri in predhodne uprave DARSa, ki so dovolile gradnjo in financiranje črne gradnje galerije predora, kar galerija baje nedvomno je. Vprašanje pa je, če se bo »predvolilna grmada«, ki jo pripravljata obe strani res vžgala in bojo na njej zagoreli prave čarovnice.

DARS
Naročnik je neuk kot je gostilničar, ki da obnoviti gostilno a dober gostilničar še vedno povpraša neodvisne mojstre, če se mu kaj zatakne. Dars zaposluje »strokovnjake« mar ne in jih davkoplačevalci tudi plačujemo očitno odveč.

NADZORNI SVET DARSA
Modro molči in očitno ni pravočasno ukrepal še v času ko se je predor samo dražil niso pa preverjali zakaj se draži. Samo protipožarna detekcija je bila 500.000€ predraga.

SCT
Je izvajal dela, ki so mu bila naročena običajno tudi prepozno, ker so se izvajalci pritožili večkrat na razpise in ni bilo dovolj časa za dobavo štirih hidrantov TLA, kaj šele za dobavo in montažo 9000m 2 nepregornih plošč. Organiziral so pod izvajalca, ki ga je očitno izigral ali pa je potekalo delo nestrokovno na celotnem delovišču predor in so prav tovornjaki SCT ali majska vročina povzročili spremembe na vezivnem sloju, ki so krive za odpadanje ometa.

Projektant EleaIC
Je bil neizkušen na področju požarnih plošč in je pravilno podvomil v smiselnost in predvidel nevarnost pri pritrditvi na razmaknjene nosilce galerije. Odločal se je na podlagi referenc verjel v dobro izvedeno protipožarnega ometa. Niti posumil ni, da je lahko kaj narobe. Včasih so projektanti med preizkusom mostu stali pod mostom. Eden zadnjih starega kova je bil baje prof. Lapajne pod starim viaduktom Peračica. Gleda na to da je predor Šentvid v dobi preizkušanja (čas ko se ponarejajo potrebne listine) bi moral projektant še vedno stati v predoru.

Nadzor
Je bil pomanjkljiv, površen in nezadosten, zato bi veljalo vpeljati vsaj simbolično kazen kot so jo včasih poznali za ljubljanske peke. Če se ne zdrami nihče od odgovornih.

Pregled vzorcev ometa
Vprašljiv in zelo verjetno nestrokoven

Minister Žerjav
Nestrokoven, kar pove tudi sam, naiven, odklanja strokovne sodelavce, samo zaverovan, lahkomiseln, preobremenjen in nenazadnje verjetno pošten s poštenimi nameni.

Čas pa bo pokazal kako hitro se minister uči in kako iznajdljiv je, koliko lekciji padanja ometa ali plošč mu je še potrebnih, da bo pravilno ukrepal.

Jaz predora Šentvid nisem uporabljal in vsem sem svetoval enako vsem, naprej pa bom še razmislil glede na način sanacije v predora.
Lahko pa vam napovem, da bom prenehal uporabljati tudi predor Karavanke, ker po lanskem požaru ni bilo storjenega nič kar bi izboljšalo odvod dima in je predor požarno zelo nevaren.