AAG org.

ALPE ADRIA GREEN

e-mail: alpeadriagreen@gmail.com , adderess: Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija

Date:  25.08.2008

IZJAVA ZA JAVNOST

V soboto 23.08.2008 smo se ob 10 uri v Bertokih pri Kopru sestali predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so vključeni v Mednarodno nevladno organizacijo ALPE ADRIA GREEN, da oskladijo, nasprotovanja načrtom za gradnjo plinskih terminalov, ki sta jih predstavili v Italiji Gas Natural Internacional v Žavljah (Trst) in Endesa v Tržaškem zalivu.

PRIPOMBE NA PROJEKT

Negativni vidiki:

-Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo.

-Kršitve evropskih direktiv.

Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo.

Poslanci, ki so bili informirani o rezultatih študije o čezmejnih vplivih na okolje dveh predlaganih terminalov v Trstu, so se opredelili proti gradnji obeh terminalov in so popolnoma podprli izvršni odbor, naj nadaljuje s svojim delom tako, da se prepreči gradnja obeh terminalov.

Oba terminala imata namreč, glede na študijo, ki so jo opravili izvedenci in slovenske inštitucije, velik čezmejni negativni vpliv na okolje zaradi zgoraj navedenih problemov.

Minister za okolje, g. Podobnik, je že izrazil nasprotovanje Slovenije v zvezi z obema načrtoma.

1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije

Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE. Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška.

Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.

2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode

Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov.

Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva.

Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz.

Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP).

Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy.

Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.

3. Varnostna tveganja

Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih. Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.

4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva

Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami. Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode. Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.

5). Mednarodno širjenje škode in tveganja

Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer:

-varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče

-vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evripski ravni,

-na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav

V fazi ocenjevanja je morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia, kar bi v tem primeru pomenilo, da je gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu nesmiselna.

Rezerviramo si možnost dajanja dodatnih pripomb

Ob koncu, po vsem zgoraj navedenem, zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor, da izda negativno mnenje pri predvideni gradnji dveh terminalov za Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in tistega, ki ga je predlagala družba Endesa na sredini zaliva.

V nadaljevanju smo se dogovorili, da pripombe ob načtovani izgradnji plinskih terminalov v Italiji, posredujemo vsem trem Vladam in ministrom za okolje in prostor v Sloveniji in Hrvaškem.

Pripombe bomo pravtako posredovali evropskemu komisarju ter EU parlamentu.

Sprejet je bil sklep, da se dejavnost AAG razširi na vsa skupna področja v zvezi z okoljem.

Naslednji sestanek po prejetju odgovorov na pripombe.

Predsednik AAG:

Vojko Bernard

Greenaction Transnational: Slovenija mora odločneje nasprotovati gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Giurastante je prepričan, da bi morala Slovenija odločneje nasprotovati gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj so bili doslej njeni posegi prešibki. O tem vprašanju bodo predstavniki Greenaction Transnational govorili na tiskovni konferenci v ponedeljek v Trstu.

Italija nima načrta v primeru nesreče v Nek

Na novinarski konferenci s sicer govoril predvsem o nevarnosti v primeru nesreče v Jedrski elektrarni Krško (Nek). Italija kljub evropskim predpisom nima načrta za ukrepanje v primeru jedrske nesreče, je opozorila organizacija. Zato je dala pobudo za peticijo, ki jo namerava poslati v Evropski parlament in italijanski vladi. Povod za peticijo je junijska nesreča v Nek.

"Nek je med najbolj nevarnimi jedrskimi elektrarnami v Evropi"

Po oceni Greenaction Transnational je namreč Nek med najbolj nevarnimi jedrskimi elektrarnami v Evropi, zato je po njihovem mnenju potreben načrt za ukrepanje v primeru nesreče, ki pa ga Italija kljub evropskim predpisom nima.

Povod za peticijo je bila po besedah predsednika organizacije Roberta Giurastanteja okvara v Neku 4. junija letos, ki da je med občani povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Zato so se pri naravovarstveni organizaciji obrnili na tržaško prefekturo, deželno upravo Furlanije-Julijske krajine (FJK) ter na tržaško in okoliške občine, da bi preverili pripravljenost javnih uprav in ustanov v primeru jedrske nesreče in radioaktivnih padavin.

"Ni protijedrskih zaklonišč niti ustreznih zdravstvenih struktur"

Odgovori, ki so jih prejeli, niso bili zadovoljivi, je dejal Giurastante, saj doslej v nasprotju z evropskimi določili še ni načrta za ukrepanje v tovrstnih primerih, prav tako ni protijedrskih zaklonišč in ustreznih zdravstvenih struktur za dekontaminacijo okuženih oseb, ni pa bilo tudi poskrbljeno za primerno obveščanje javnosti.

Na podlagi študije italijanskega strokovnjaka za jedrsko medicino Giuseppeja Naccija bi v primeru jedrske nesreče v Krškem radioaktivni delci do Trsta potrebovali od tri do štiri ure, Trst pa bi se znašel prav na robu območja, na katerem bi bila smrtnost od 50 do 100-odstotna.

STA