CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp, Ljubljana v imenu Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka Ljubljana, 15. januar 2009 G. Karl Erjavec, minister Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana Zadeva: Zakon o Triglavskem narodnem parku Spoštovani g. Karl Erjavec, minister za okolje in prostor, Triindvajset nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park je septembra 2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s katero smo izrazili nasprotovanje tedanjemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega zakona in delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek zakona, ki smo ga ponudili vašemu predhodniku, ministru Podobniku, kot ustreznejšo podlago za novi zakon. Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in Jernej Stritih sodelovala v Komisiji za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki jo je minister Podobnik ustanovil januarja 2006 da bi pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker komisija v prvem letu svojega delovanja zaradi neustreznega sodelovanja služb ministrstva ni dosegla svojega cilja smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden strokovni posvet o TNP in marca na ministra Podobnika naslovili pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih, da bi ustavili nezakonite posege v TNP ter zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona o TNP. Januarja 2008 smo po več kot polletni prekinitvi dela Komisije za zakon o TNP prejeli nov osnutek Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so ga pripravile službe ministrstva, in ga je minister Podobnik kljub nasprotovanju naše koalicije vložil v zakonodajno proceduro. Ta osnutek v prejšnjem sklicu Državnega zbora ni bil obravnavan, zaradi česar se z novim sklicem zakonodajni proces začenja znova. 1 Pišemo vam z namenom, da vam sporočimo, da zadnji predlog zakona o TNP kot celota ne ustreza zahtevam iz Spomenice za TNP in ne upošteva rešitev predlaganih v našem strokovnem osnutku zakona. Predstavljeni predlog prav tako ne izpolnjuje zahtev, ki so jih ob podelitvi Diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri niti zahtev omrežja Natura 2000 ter zaveze, ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe. Zato vas prosimo, da naslednjih korakov v zvezi s tem zakonom ne načrtujete na temelju tega predloga. Predlog zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov: – Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov, saj v bistvu ohranja sedanjo institucionalno strukturo upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno. – Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili spoštovanje kriterijev IUCN, potrjenih na lanskem Svetovnem kongresu IUCN v Barceloni, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe. – Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku. – Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in njegovem vplivnem območju. – Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v katerega so se vključile celotne parkovne občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka. – V posameznih členih ponuja individualne odpustke posameznim bohinjskim črnim graditeljem znotraj parka(člena 73. in 75.), kar predstavlja kršitev ustavnega načela enake obravnave pred zakonom. – Prebivalci parka naslpoh pa so še vedno zapostavljeni in ne dobijo dovolj možnosti za razvoj lastnega gospodarstva ob ohranjanju narave, za kar imamo po svetu in v Evropi vrsto primerov dobre prakse. V recesiji so taka delovna mesta še kako potrebna in bolj kakovostna kot zaposlitev v hotelih. Iz navedenih razlogov tega osnutka nismo mogli podpreti in verjamemo da njihovo utemeljenost lahko kot izkušen pravnik in politik presodite tudi sami. Ugotavljamo, da je bilo naše prostovoljno delo vloženo v pripravo zakona in dogovarjanje z ministrstvom zaman. Glede na dosedanje izkušnje pri sodelovanju s službami ministrstva in delu komisije ne verjamemo, da lahko do ustreznega predloga zakon pridemo v dosedanjih okvirih. Naša stališča so predvsem strokovne narave in kot taka ne predstavljajo »interesov« o katerih bi lahko iskali kompromis v pogajanjih z ostalimi udeleženci, še posebej ne s službami ministrstva znotraj Komisije ali kakega drugega mehanizma. Na podlagi dialoga in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi pa verjamemo, da velika večina naših predlogov in stališč bolje ustreza njihovim ciljem kot predlogi, ki jih ponujajo službe ministrstva. 2 Po našem mnenju je edina možna konstruktivna pot naprej, da ministrstvo pripravo zakonskega osnutka poveri neodvisni strokovni instituciji, ki bo sposobna pripraviti zakonski tekst ob upoštevanju mednarodnih in slovenski strokovnih naravovarstvenih in pravnih standardov, in ne bo obremenjena z ohranjanjem sedanjega neučinkovitega sistema ohranjanja narave v Sloveniji. V takem primeru smo pripravljeni po naših močeh polno sodelovati pri pripravi zakona in njegov predlog, ob predpostavki da bo ustrezen, tudi podpreti. Nikakor pa si ne predstavljamo, da bi ustrezen predlog lahko pripravile službe MOP in uprava TNP, ki niso bile sposobne pripraviti spodobnega strokovno utemeljenega predloga v zadnjih osmih letih. Naša stališča smo vam pripravljeni podrobneje predstaviti tudi osebno. Sicer pa so stališča in strokovne podlage, ki smo jih pripravili v dosedanjem procesu, objavljene na spletni strani MOP ter Mountain Wilderness Slovenija. V upanju na nov zakon, ki bo temeljil na modernejših pristopih za izboljšanje učinkovitosti varstva ob hkratni zagotovitvi boljših pogojev za življenje lokalnega prebivalstva Vas najlepše pozdravljamo. Jernej Stritih Predsednik CIPRA Slovenija Člani Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za oživitev civilne družbe, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor Priloga: Spomenica za ohranitev Triglavskega narodnega parka V vednost: – Predsednik Vlade RS – Predsednik RS – Predsednik Državnega zbora RS – Javnost preko medijev in spletnih strani 3 Priloga 4 Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije "skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije" in zagotovi, da so "zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS"; sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Triglavski narodni park širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994); sklicujoč se na zaključke Posveta: Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo – kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu (gradivo: "Ohranimo Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove", referati in zaključki) ter na referate in sklepno sporočilo Znanstvenega in strokovnega posveta SAZU – Triglavski narodni park? z dne 13. novembra 2003 v Ljubljani; sklicujoč se na pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku TNP-1, EPA 753-III, dane v okviru javne predstavitve v času od 12.01.2004 do 12.03.2004; in z namenom, pridobiti vseslovenski sporazum za uzakonitev mednarodno priznanega Triglavskega narodnega parka s tem, da ostanejo zunanje meje narodnega parka najmanj v dosedanjem obsegu (ZTNP iz leta 1981), poveča pa se delež osrednjega območja parka do najmanj tri četrtine celotnega območja narodnega parka; naslavlja Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka Septembra 2004, naslednjo SPOMENICO na Državni zbor RS in Vlado RS ter vabi slovensko javnost, strokovne, nevladne in druge organizacije ter posameznike, da Spomenico podprejo. UGOTAVLJAMO Območje Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega, predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so "nam ga v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki". Ne nazadnje, v teku desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim "kraljestvom" napajalo tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu državnosti. (Dr. Matjaž Kmecl, Znanstveni in strokovni posvet SAZU – Triglavski narodni park?, 2003) Triglavski narodni park je edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst. Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i. »divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše. Zavedanje, da gre v Julijskih Alpah za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920, ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer (1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega poznamo danes (1981). Kljub temu, da je v zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi kulturna dediščina naših Alp sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka pa je zelo pomembno območje NATURA 2000. OPOZARJAMO Območje Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete. Predvsem je to celotno visokogorje Julijskih Alp – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom, Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskih gora ter še posebej območje okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva. To so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke: Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica, Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke, Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica. To so tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi: Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu. To so tudi neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč. OBSOJAMO Uničevanje in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve parkirnih mest, sprehajališč, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob Bohinjskem jezeru, našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami, zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v narodnem parku, itd. ZAHTEVAMO Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se: Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči); Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave; Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene; Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka; Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita; Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj cest (n.pr.Vršič); Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka; Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije; Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka; Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka; Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo; Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka; Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka; Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev; Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka; Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca; Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja; Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka; Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.); Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo; Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks. POUDARJAMO Pomen vseslovenskega sporazuma o trajnem zavarovanju območja Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega priznanja. Našo pripravljenost za sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega parka in v ta namen Spomenici prilagamo dokument: "Vsebinski predlogi za pripravo novega ali dopolnjenega zakona o Triglavskem narodnem parku (k ZTNP-1)" . POZIVAMO Vse, ki jim je naložena dolžnost za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da Spomenico podprejo in jo v okviru zakonodajnega postopka o TNP uveljavijo ter nato v praksi uresničijo; in. Vse tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi Spomenice, predvsem pa strokovne in nevladne organizacije, civilno družbo, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v različnih organizacijah ter najširšo javnost ter medije, da jo podprejo. Podpisniki: 1. CIPRA Slovenija 2. Društvo Mountain Wilderness Slovenije 3. Društvo slovenskih pisateljev (DSP) 4. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije 5. Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana 6. DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije 7. Društvo za permakulturo Slovenije 8. Društvo za varstvo okolja Bled 9. Gorenjsko ekološko združenje 10. Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka 11. Naša Slovenija/Slovenia Nostra 12. Planinsko društvo Domžale 13. Planinsko društvo RTV Ljubljana 14. Prirodoslovno društvo ŠIMDRA Rakek 15. Ribiška družina Tolmin 16. SLOSE – Slovensko društvo za sončno energijo 17. Slovensko društvo za namakanje in odvodnjo-SDNO 18. Svetovni slovenski kongres (SSK) 19. Zavod za oživitev civilne družbe 20. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti –ZRC SAZU 21. Zveza društev za varstvo okolja 22. Zveza ekoloških gibanj – ZEG 23. Zveza geografskih društev Slovenije 24. Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji 25. IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA) 26. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 27. Planinsko društvo Jakob Aljaž Maribor