Vsako zimo nas zunanje temperature spominjajo na spremembo letnega časa in vzporedno s tem na naše potrebe po ogrevanju bivalnih prostorov. Tisti, ki lahko energent skladiščijo, poskrbijo za ustrezno zalogo, ostali pa živijo v strahu pred odvisnostjo od dobavitelja energenta. Če upoštevamo politiko, ugotavljamo, da je ta strah upravičen.

Les in električna energija sta domača energenta, plin in kurilno olje pa imata status uvoženega energenta. To pa pomeni, da bosta vedno odvisna od političnih in drugih ekonomskih razmer, uvoz pa hkrati tudi zmanjšuje suverenost države ter jo zaradi zagotovitve energije od različnih dobaviteljev postavlja v odvisnost od države dobaviteljice.

Električno energijo sami proizvajamo, gozdove z lesom sami negujemo in vzdržujemo, prav tako z domačo tehnologijo lahko proizvajamo opremo za rabo obnovljivih virov energije. Vse to nam omogoča neodvisnost od raznih dobaviteljev, kot so trgovci, domači in tuji, ali pa države z velikimi rezervami fosilnih goriv.

Ratificirani Kjotski protokol bo nadomestila obveza EU po povečani rabi minimalnih obnovljivih virov energije za 20 odstotkov in po prav tolikšnem zmanjšanju toplogrednih emisij, ki nastajajo pri uporabi fosilnih goriv. Država Slovenija mora tako v okviru prihodnjih obveznosti do Evropske unije povečati rabo obnovljivih virov energije in hkrati zmanjšati toplogredne emisije. Zahtevane vrednosti se približujejo zahtevam iz novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije. Ta terja, da morajo imeti objekti, ki se bodo pričeli graditi po 1. 7. 2009, naprave za rabo obnovljivih virov energije, ki bodo zadoščale za vsaj 25 odstotkov potreb po toplotni energiji. Združena Evropa nam preko kohezijskih skladov ponuja črpanje nepovratnih sredstev za energetsko obnovo javnih objektov.

Pa se omejimo na šolske in varstvene objekte. Na območju Republike Slovenije je bilo zgrajenih približno 1600 takih objektov. Večina jih je bila zgrajenih ob takratnem znanju s področja gradbeništva, brez potrebnih ustreznih znanj o pravilni uporabi toplotne izolacije, še manj pa znanj s področja rabe obnovljivih virov energije. Lokalne skupnosti so postale upravljalke in lastnice tega nepremičninskega premoženja, ne da bi se dobro zavedle, kakšne posledice in obveznosti prinaša to lastništvo.

V združeni Evropi poznajo način razmišljanja povprečnega Evropejca, zato so tudi postavili pogoje, kako priti do takšnih sredstev.

Prvi pogoj je, da mora del manjkajočih sredstev zagotoviti država. Žal se je naša država “izkazala” s tem, da je postavila strožje pogoje za črpanje teh sredstev kot Evropa sama.

Kljub tem birokratskim oviram prihaja čas, ko bodo novosti zaživele tudi v praksi. Prve bodo na vrsti lokalne skupnosti, katerih župani že vedo, da je vedno vredno imeti na zalogi nekaj projektov za pridobivanje nepovratnih sredstev.

Morda je prvi vtis ob pogledu na predvidene zahteve zastrašujoč, pa vendar ni tako hudo. Tistim, ki bodo želeli izvesti kvaliteten projekt obnove, bodo te zahteve dobrodošle.

Temeljni dokument bo projekt izvedbe izolacijskih del. To pomeni natančno izdelan projekt nove fasade z vsemi okrasnimi elementi, izdelan projekt zamenjave stavbnega pohištva in projekt izolacije strehe.

Ko bo takšen projekt narejen, bo treba natančno izračunati toplotne potrebe (na novo oblečene) šole. Toplotne potrebe nam bodo pokazale, kakšno strojno opremo bomo predvideli. Pri tem bo lahko v pomoč poznavanje okolice in možnosti rabe naravnih danosti. Na vsaki lokaciji v Sloveniji je možno črpati energijo zemlje z geosondami, manj pa je lokacij, kjer je možno črpati podtalnico in ji odvzemati energijo. Povprečna temperatura podtalnice v slovenskem prostoru je med 8 in 12 stopinjami C. K izbrani naravni danosti sodi še ustrezen izbor toplotnih črpalk z ustrezno velikim bojlerjem za toplo sanitarno vodo.

Na koncu sledi še malo matematične telovadbe, da ugotovite, kolikšen prihranek letno boste ustvarili, če se lotite projekta.

In ko pride razpis, se vse zbrane projekte zapakira, napiše lepo spremno pismo in veselo pričakuje ustrezen sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev s pogoji.

Tako energetsko obnovljeni objekt (npr. Šolski) vam bo zmanjšal letne obratovalne stroške od 50 d0 70 %. Na podlagi izkušenj lahko trdimo, da se takšna investicija v celoti povrne v časovnem obdobju od 9 do 15 let.

Vse to nam kar ponuja opcijo povečane energetske samostojnosti oziroma zmanjševanje odvisnosti od dobaviteljev fosilnih goriv. Hkrati bomo le tako nekaj storili tudi za naše okolje ter omejili in zmanjšali grozeče podnebne spremembe.

Prehod na rabo obnovljivih virov energije pa bo morala omogočiti tudi naša država z različnimi subvencijami investitorjem ter s prijaznejšo zakonodajo za takšne investicije. Res bo država s tem prejela manj DDV in trošarin od lastnih trgovcev, potrebno pa je tudi upoštevati, da bo država tako izpolnjevala sprejete mednarodne obveznosti, postajala bolj suveren ter imela vse čistejše okolje.

In tako vidimo, da je možno ta energetski vrtiljak drugače zavrteti, saj znanje in naravne vire imamo. Potrebna je le volja ter nekaj državnih aktivnosti na tem področju delovanja ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za gospodarstvo.

V Kranju, 21. 1. 2009

Božo Dukić, IOVE Kranj