Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo na poslansko vprašanje dr. Luke Jurija o vetrnih elektrarnah. V njem je Juri spraševal katere aktivnosti se za postavitev vetrnih elektrarn se izvajajo na območju RS, ter kakšna je politika ministrstva na tem področju, hkrati pa ga zanima ali obstaja celotna študija ministrstva glede uporabe vetrne energije ter kateri so glavni izsledki študije. Juri še posebej navaja investicijo podjetja Elektro Primorska na Volovji Rebri. Ministrstvo za okolje in prostor je pojasnilo, da Resolucija o nacionalnem energetskem programu (v nadeljevanju ResNEP), ki določa cilje s področja obnovljivih virov energije ima za Slovenijo izreden pomen. Cilj na področju električne energije je dvig deleža električne energije iz OVE z 32% v letu 2002 na 33,6% do leta 2010. OVE so domači viri in zaradi tega prispevajo k zanesljivosti oskrbe, ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest ter omogočajo možnost izbire pri nakupu energije.

V Letnem energetskem pregledu za leto 2007, so navedeni rezultati doseganja ciljev iz ResNEP v letu 2007 in sicer, poročilo navaja, da se delež električne energije pridobljene iz obnovljivih virov energije znižuje in da se je občutno povečala proizvodnja električne energije iz ostalih bioplinov ter fotovoltaike, neizkoriščenega pa je še nekaj potenciala pri deponijskem plinu. Po teh podatkih, ki jih navaja poročilo je zaslediti, da Slovenija najverjetneje cilja ne bo dosegla in da se v Sloveniji ne proizvaja električna energija iz vetrne energije.

Glede investicije podjetja Elektro Primorska na Volovji Rebri Ministrstvo odgovarja s konkretnim upravnim postopkom, ki ga trenutno rešuje Vrhovno sodišče.
Glede na vprašanje poslanca ali obstaja celotna študija glede uporabe vetrne energije, so na Ministrstvu pojasnili, da Agencija RS za okolje ter Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani sta v letu 2004 skupaj pričeli s pripravo študije Vetrne razmere v Sloveniji. Namen študije je bila izdelava prostorske informacije o vetrnih razmerah v Sloveniji s pomočjo optimalne metodologije in v največji možni prostorski resoluciji.

Ministrstvo za okolje in prostor je tako navedlo, da podpira napore in prizadevanja poslanca dr. Luke Jurija po povečanju deleža energije iz obnovljivih virov v skupni energetski bilanci ter izraža pričakovanje za nadaljnjo podporo aktivnosti in predlogov ministrstva na tem področju.
Odgovor na ustno poslansko vprašanje poslanca DZ RS dr. Luke Jurija, zastavljeno na 2. seji Državnega zbora RS dne 26.1.2009 v zvezi s pridobivanjem novih virov energije
posredujemo vam odgovor Ministrstva za okolje in prostor na ustno poslansko vprašanje poslanca DZ RS dr. Luke Jurija v zvezi s pridobivanjem novih virov energije, ki ga je poslanec zastavil na 2. seji Državnega zbora RS:
»Poslanec dr. Luka Jurij v svojem ustnem poslanskem vprašanju pojasnjuje, da se Slovenija trenutno sooča z zelo aktualnim vprašanjem pridobivanja novih virov energije, po plinskem sporu med Ukrajino in Rusijo pa naj bi postalo to vprašanje še bolj strateško. Nadalje poslanec izpostavlja vetrno energijo ter navaja investicijo podjetja Elektro Primorska na Volovji Rebri. Ministrstvo sprašuje katere aktivnosti za postavitev vetrnih elektrarn se izvajajo na območju RS ter kakšna je politika ministrstva na tem področju, hkrati pa ga zanima ali obstaja celostna študija ministrstva glede uporabe vetrne energije ter če, kateri so glavni izsledki študije.

Resolucija o nacionalnem energetskem programu (v nadaljevanju ResNEP) določa cilje s področja obnovljivih virov energije. Cilj na področju električne energije je dvig deleža električne energije iz OVE z 32% v letu 2002 na 33,6% do leta 2010. Cilji za posamezne vrste obnovljivih virov niso določeni.

ResNEP navaja, da ima električna energija iz obnovljivih virov energije za Slovenijo izreden pomen. OVE so domači viri in zaradi tega prispevajo k zanesljivosti oskrbe, ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest ter omogočajo možnost izbire pri nakupu energije. Pri proizvodnji električne energije iz OVE ni emisij TGP in zato so v primerjavi s fosilnimi gorivi zmanjšani negativni vplivi na okolje, s tem pa so preprečene oziroma upočasnjene podnebne spremembe. Resolucija nadalje določa, da je za povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov energije na 33,6-odstotni delež bruto proizvedene električne energije do leta 2010, treba vključiti vse vrste elektrarn na obnovljive vire energije, od velikih vetrnih do mikro sončnih elektrarn. Skupna letna proizvodnja električne energije iz novih elektrarn na OVE v letu 2010 bo morala biti med 1 in 1,5 TWh, odvisno od proizvodnje v velikih hidro elektrarnah, za kar bo treba zgraditi nove elektrarne na OVE z instalirano močjo od 200 do 400 MW.

Nadalje so določeni ukrepi za doseganje ciljev, med katerimi sta najpomembnejša analiza potencialov in zagotovitev srednjeročne stabilnosti odkupnih cen električne energije od elektrarn na OVE.

Vsi navedeni ukrepi so bili izvedeni. Z uredbami o kvalificiranih proizvajalcih je bil vzpostavljen ustrezen finančni okvir za gradnjo vetrnih elektrarn, ki je pritegnil potencialne investitorje na več lokacijah, vsi projekti pa so se zaustavili pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo.

V Letnem energetskem pregledu za leto 2007, to je poročilo o izvajanju ResNEP, so navedeni rezultati doseganja ciljev iz ResNEP v letu 2007. Poročilo navaja, da se delež električne energije pridobljene iz obnovljivih virov energije znižuje. Leta 2007 je bil dosežen 22,1 % delež, kar je za 2,3 odstotne točke manj kot leta 2006. Nižji delež je posledica slabše vodnatosti rek v letu 2007 ter ustavitev proizvodnje celuloze, ki sta vplivala na nižjo proizvodnjo električne energije iz OVE, in rasti bruto rabe električne energije. Občutno se je povečala proizvodnja električne energije iz ostalih bioplinov ter fotovoltaike, neizkoriščenega pa je še nekaj potenciala pri deponijskem plinu. Slovenija cilja najverjetneje ne bo dosegla. Iz podatkov v poročilu izhaja, da v Sloveniji ne proizvajamo električne energije iz vetrne energije.

Podobne ugotovitve izhajajo tudi iz Poročila o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, ki ga je Vlade RS sprejela oktobra 2008. Le to navaja, da je najpomembnejši ukrep za doseganje kjotskega cilja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote je trgovanje s pravicami do emisij TGP, saj so s tem ukrepom emisije, ki se bodo upoštevale v kjotski bilanci za obdobje 2008-2012 že določene. Kljub temu pa je pomembno izvajanje tudi preostalih ukrepov v tem sektorju. Med drugimi je navedena tudi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, ki se izvaja zadovoljivo, saj vsi načrtovani projekti z izjemo vetrnih elektrarn ter obnove HE Formin tečejo po načrtih. Izvajanje projektov s katerimi se bo povečala proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v večini primerov poteka v skladu s predvidevanji v OP-TGP. Nedosegljiv pa je cilj za proizvodnjo električne energije v vetrnih elektrarnah, saj zaradi neugodnih okoliščin in omejenih naravnih danosti še vedno ni bilo postavljene večje vetrne elektrarne.
V zvezi s konkretnim upravnim postopkom glede izvedbe investicije na Volovji rebri, ki ga poslanec v svojem poslanskem vprašanju navaja, bi želeli izpostaviti določbo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2) (Ur.l. RS št. 24/2006, 105/2006-ZUS-1, 126/2007 in 65/2008), da organ vodi upravni postopek in odloča v upravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za gradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri 26.6.2006. Zoper to soglasje se je pritožil stranski udeleženec v postopku. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil 10.10.2006 in potrdil odločitev Agencije, tako da je okoljevarstveno soglasje postalo dokončno. Pritožnik je nato na Upravnem sodišču sprožil upravni spor 19.11.2006. Vzporedno s tem je tekel spor glede priznanja statusa drugega stranskega udeleženca. Agencija je 26.10.2007 izdala sklep o obnovi postopka, po dokončni odločitvi drugostopenjskega organa o priznanju statusa. Investitor se je zoper ta sklep pritožil, drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Investitor je nato sprožil upravni spor, Upravno sodišče je o tožbi odločilo s sodbo U380/2007-15 z dne 12.6.2008. Investitor je na to sodbo vložil revizijo, ki jo rešuje Vrhovno sodišče.  

Agencija RS za okolje ter Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani sta v letu 2004 skupaj pričeli s pripravo študije Vetrne razmere v Sloveniji. Namen študije je izdelava prostorske informacije o vetrnih razmerah v Sloveniji s pomočjo optimalne metodologije in v največji možni prostorski resoluciji. Krajevne vetrne razmere je namreč možno dobro oceniti le z lokalnimi meritvami (s postavitvijo dovolj visokega merilnega stolpa – vsaj 10m in v dovolj dolgem obdobju – vsaj nekaj let). Merilna mreža ARSO je za dobro prostorsko oceno vetrnega potenciala preredka in pokriva zlasti naseljena območja. Ker pa javnost zanima, katera področja so vsaj potencialno primerna za izkoriščanje vetrne energije, je smiselno z uporabo računskih metod izdelati karto vetrnega potenciala. Računsko pridobljena karta vetrnega potenciala (zlasti njena neposredna, "točkovna" uporaba) pa nikakor ne more nadomestiti lokalnih meritev. Navedena študija je bila izdelana z uporabo dinamičnega numeričnega modeliranja na podlagi analiz vremenskih situacij za obdobje 1994-2001, ki jih je izdelal Evropski center za srednjeročne prognoze vremena. Uporabljene računske metode so omogočile izdelavo kart vetrovnega potenciala v prostorski ločljivosti 1 km, vendar pa je njihova dejanska prostorska resolucija še slabša. Natančnejše rezultate je tako mogoče dobiti zgolj z upoštevanjem lokalnih meritev.
Ministrstvo za okolje in prostor tako podpira napore in prizadevanja poslanca dr. Luke Jurija po povečevanju deleža energije iz obnovljivih virov v skupni energetski bilanci ter izraža pričakovanje za nadaljnjo podporo aktivnosti in predlogov ministrstva na tem področju.«
S spoštovanjem,
Karl ERJAVEC
MINISTER