Ljubljana, 24. marec 2009 – Evropska unija je konec leta 2008 objavila Zeleno knjigo o ravnanju z biološkimi odpadki. Komisija izda zeleno knjigo o določeni aktualni temi z namenom, da sproži razpravo v državah članicah. Odzivi pokažejo ali komisija deluje v pravi smeri. Zelena knjiga o bioloških odpadkih odpira možnosti za nadaljnji razvoj ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. V njej je komisija povzela pomembne osnovne informacije o trenutnih politikah ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in rezultati novejših raziskav na tem področju. Poleg tega so predstavljena ključna vprašanja za skupno razpravo držav članic, ki so vabljene, da prispevajo svoje znanje in stališča za nadaljnji razvoj.

V okviru nove Okvirne direktive o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) je komisija zadolžena, da izvede oceno vpliva ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. Za analizo različnih konceptov ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki na področju Evropske unije so potrebni predvsem kakovostni podatki, ki pa so pri tovrstnih odpadkih dokaj negotovi. Komisija zato poziva države članice, da predložijo čim več zanesljivih podatkov in s tem pripomorejo k oceni učinka različnih možnosti ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki.

V Zeleni knjigi je prikazano trenutno stanje in načini ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki na splošno kakor tudi razmere v državah članicah EU, pravni instrumenti, ki urejajo obdelavo in uporabo bioloških odpadkov, vplivi na okolje, gospodarski učinki ter vplivi na družbo in zdravje človeka.

Države članice so pozvane, da se vključijo v razpravo tem na naslednjih področjih ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki:

• boljšega preprečevanja nastajanja odpadkov,
• omejevanja odlaganja odpadkov na odlagališčih,
• možnosti obdelave bioloških odpadkov, ki se ne odlagajo več na odlagališčih,
• izboljšanja energetske predelave,
• povečanja recikliranja,
• prispevanja k izboljševanju tal.

Glede na izvor biološko razgradljivih odpadkov ločimo:

• biološke odpadke (odpadki nastali pri pripravi oz. predelavi hrane: od poljščin, sadja, zelenjave do odpadkov v gospodinjstvu pa tudi večjih količin odpadkov iz živilsko predelovalne industrije, …)
• zelene odpadke (ostanki obreza drevja, grmovja in drugih nasadov, masovni vzgoji nekaterih industrijskih kultur: hmelja, koruze, pšenice, listja listavcev, grozdja, sadja ipd., obrez živih mej, grmovnic in okrasnih rastlin).

Skupna letna količina bioloških odpadkov je v EU ocenjena na 76,5 – 102 milijona ton živilskih in vrtnih odpadkov, ki se pojavljajo kot del komunalnih odpadkov in do 37 milijonov ton, ki nastanejo pri pripravi oz. predelavi hrane in pijač.

Slika 1 prikazuje tok biološko razgradljivih odpadkov od nastanka do končne uporabe oziroma odlaganja.

Slika 1: Tok biološko razgradljivih odpadkov

Tudi Slovenija tako kot vsa Evropa se sooča s problematiko biološko razgradljivih odpadkov, saj je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih prevelik glede na zastavljene cilje. Sortirne analize izvajalcev javnih služb kažejo, da je med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, še vedno izredno velik delež biorazgradljivih odpadkov, tudi do 60%. Dovoljen delež biorazgradljivih odpadkov, ki jih je bilo po Evropski direktivi o odlaganju odpadkov na odlagališčih v Sloveniji dovoljeno odložiti v letu 2008, je bil 32%.

Količine komunalnih in biorazgradljivih odpadkov, ki so bile odložene na odlagališčih v Sloveniji med leti 2003 in 2006 so prikazani na sliki 2.

Slika 2: Količine odloženih komunalnih in biorazgradljivih odpadkov zbranih z javnim odvozom

Delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih lahko zmanjšamo predvsem z intenzivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru in ustrezno predelavo.

Biološko razgradljivi odpadki so zaradi svojega visokega organskega in biološkega razgradljivega deleža posebno primerni za aerobno in anaerobno predelavo. Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje, s ciljem pridobiti nove, uporabne organske snovi – kompost, torej proizvesti proizvod za ponovno uporabo. Evropska komisija je pred kratkim objavila obsežno študijo »End of waste criteria«, kjer se je ponovno obudila razprava, med drugim ravno na primeru komposta, kdaj in pod katerimi pogoji odpadek lahko preneha biti odpadek in postane proizvod. Nekatere države z dolgoletno tradicijo ločenega zbiranja bioloških odpadkov na izvoru in kompostiranjem, kot sta Avstrija in Nemčija, sta v svojih zakonskih aktih, pod strogimi pogoji, kompostu dodelili status proizvoda.

Osnovni pogoj za pridelavo kakovostnega komposta, ki ga lahko tržimo je razumevanje prebivalcev in njihovo znanje ter sodelovanje pri pravilnem ločevanju biološko razgradljivih odpadkov na izvoru. Dokazano je, da le z ustreznim ločevanjem biološko razgradljivih odpadkov na izvoru lahko dosežemo čistost surovin, kar je predpogoj za kakovosten razkroj teh odpadkov in kakovosten proizvod – kompost.

Ravno primerna kakovost komposta za uporabo v kmetijstvu ali za izboljšavo tal je pomembna tema za razpravo, ki jo Zelena knjiga vzpodbuja. Določitev skupnih standardov v EU bi pojasnilo, kdaj je material, proizveden iz bioloških odpadkov, zaključil postopek predelave in je lahko obravnavan kot proizvod in ne več kot odpadek.

Vpliv na odločitev katera tehnologija je najbolj primerna za predelavo biološko razgradljivih odpadkov, je predvsem odvisna od regionalnih pogojev na določenem geografskem prostoru. Pomembni faktorji za pravilno odločitev so predvsem možnosti ločenega zbiranja odpadkov, transportne poti odpadkov, tržišče za kompost kot tudi distribucija toplote in energije in še mnogo drugih dejavnikov.

Z Zeleno knjigo naj bi se spodbudila razprava s katero naj bi se pridobila stališča, kako izboljšati ravnanje z biološkimi odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, o možnih gospodarskih, socialnih in okoljskih prednostih ter najbolj učinkovitih političnih instrumentih in ukrepih za doseganje tega cilja.

Dodatne informacije oz. pojasnila:

Dr. Tanja Gomišček

Ministrstvo za okolje in prostor

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

Tel.: 1/ 478 7306

tanja.gomiscek@gov.si

Služba za odnose z javnostmi

Ministrstvo za okolje in prostor