Dragi državljani,
To kar je storila ARSO včeraj, ko je podelila dovoljenje za sosežig odpadkov Lafarge Cementu,  je ena najbolj žalostnih novic za prihodnost ZASAVJA…
hvala vsem tistim tetikam in stričkom na ARSO-u, ki bi morali braniti zdravje ljudi, pa ga niso…
Mimogrede, leta 2005 je bilo pobranih 12000 podpisov zasavcev proti sosežigu v Cementarni… Ali jih bomo ponovno pobrali?
razočarana Zasavčanka

‘Lafarge je vreden gnoja!’

Pred trboveljskim podjetjem Lafarge so se zbrali jezni krajani in s kupom gnoja, ki so ga stresli pred vhod tovarne, protestirali, ker je podjetje dobilo dovoljenje za sežig odpadkov, ki naj bi še bolj onesnažil Zasavje.

Vec na http://24ur.com/novice/slovenija/lafarge-je-vreden-gnoja.html

Za pripisano vsebino ne odgovarjamo, prav tako ne moremo preveriti identitete pošiljatelja.
Stran http://24ur.com/ je v lasti podjetja PRO PLUS d.o.o. Vse pravice pridržane.
urednistvo@24ur.com

KOMENTAR ALPE ADRIA GREEN

ARSO je očitno podlegel kapitalu, saj je obravnaval samo sežiganje nenevarnih odpadkov, kot pa nam je znano iz zaneslivih virov bodo v Lafage-u kurili tudi oporečne odpadke za katere je v tujini potrebno za požig plačati veliko.
Sežiganje odpadkov, kot način odstranjevanja odpadkov se tudi zaradi odpora prebivalstva povsod opušča in nadomešča z ustreznejšimi, ekološko primernejšimi metodami. Tehnologijo sežiganja (skupaj z nevarno in umazano industrijo) razvite dežele vztrajno ponujajo tranzicijskim državam in deželam tretjega sveta. Kompletno in nenevarno sežiganje brez vpliva na okolico ni možno.
predstavlja neprevidljivo ogrožanje okolja v gosto naseljenem področju. Previdena je emisija dušikovih oksidov , NOx, halogenov, dioksina, furanov, ogljikovega dvokisa Obstaja realna možnost nepredvidenih tehnoloških incidentov ali nekontroliranega sežiganja odpadkov pripeljanih od drugod. Ni nobenega zagotovila za uspešen javni, nepristanski in
stalni nadzor.
Letno bo nastalo 70 ton visoko strupenih, nerazgradljivih odpadkov. Izvoz v tujino bo draga in verjetno začasna rešitev. Obstaja možnost bolj ali manj javnih "domačih" improvizacij. Tudi v najrazvitejših državah so sodobne sežigalnice še vedno vir najbolj strupenih poznanih snovi – dioksinov in furanov ter strupenih kovin, ki se ne razgrajujejo, se v organizmih kopičijo in prek placente in materinega mleka ogrožajo tudi naše otroke in s tem zdravje bodočih generacij.
S sežiganjem smeti ne izginejo- le spremenijo se v strupene pline in strupeni pepel. Pri gorenju najrazličnejših odpadkov potekajo na visoki temperaturi neštete kemične reakcije in nastajajo nove kemične spojine, o katerih le malo vemo. Nekatere so dosti strupenejše od vhodnih snovi. Število novonastalih organskih snovi gre v tisoče. Pepel iz sežigalnice je nevaren odpadek
Pravijo, da po sežigu ostane le inerten pepel, kar pomeni, da se v njem ne dogaja biološki razkroj in gnitje. Kar pa ne pomeni, da ni nevaren, saj vsebuje razne strupene snovi, ki se iz odlagališč z vetrom in vodo raznašajo naokrog ter ogrožajo podtalnico in hrano ter tako vstopajo v prehrambeno verigo. Naša država nima odlagališč niti posebnih zahtev za odlaganje pepela, ki navadno konča kar na mestni deponiji.

DIOKSIN : najnovejše raziskave dokazujejo, da ne obstaja za zdravje še varna doza tega strupa. Že v nepredstavljivo majhnih količinah (ppt) deluje kot kancerogen (povzroča raka), obnaša se kot hormon – vmešava se v hormonsko delovanje organizma in moti razvoj zarodka. Posledice so reprodukcijske motnje (zmanjšano plodnost pri moških, endometrioze in druge motnje pri ženskah) in duševne motnje : zmanjšanje inteligence, hiperaktivnost, socialna neobčutljivost. Povzroča motnje v razvoju imunskega sistema: posledica je splošna neodpornost, astma, alergije, avtoimune bolezni, teratogenost – razne organske razvojne
deformacije plodu ter odmrtje ploda; Metabolične motnje kot je sladkorna bolezen, jetrne in krvne bolezni, kronična utrujenost…

Odpadki so eno najslabše rešenih področij varstva okolja v Sloveniji in pomemben vir onesnaževanja in ogrožanja vseh sestavin okolja. Nakopičeni problemi pri ravnanju z odpadki so večplastni in izvirajo iz dosedanjega političnega družbenega odnosa do odpadkov in načina ravnanja z njimi. Poznavanje zakonodaje in političnih dokumentov, strategij in programov je
temeljni pogoj za poseganje v razpravo o mogočih odločitvah ravnanja z odpadki. Vendar zakonodaja določa le formalni okvir in ne predpostavlja prednostnih odločitev, kako bo vsak posameznik izmed nas dejansko ravnal z odpadki.

Gradnja sežigalnice odpadkov se zdi dejansko zelo preprosta in hitra rešitev problemov povezanih z odpadki. Vendar pa je potrebno vedeti, da sežigalnice komunalnih odpadkov predstavljajo tudi velik vir različnih emisij( npr. dioksinov), katerih vpliv na okolje še niso povsem točno določeni. Sežigalnice za svoje delovanje potrebujejo kontinuiran dotok odpadkov v obdobju 20 do 25 let, pri čemer pa si se lahko pojavilo kar nekaj težav.