Ocena onesnaženosti tal na območju Bukovžlaka, ki jo je ob popolni odpovedi državnih organov, ki niso ukrepali  proti storilcem kriminalnega dejanja,  navoza teh strupov na travnik 50m stran od prvih hiš, naročila in plačala Civilna iniciativa Teharje Bukovžlak.  Denar  za plačilo smo pomagale zbirati tudi CI Aljažev hrib in CI Brezje Proseniško.

Znanstveniki :

dr. Cvetka Ribarič Lasnik- avtorica študije s svojimi sodelavci,  dr. Dušan Plut, dr. Viktor Grilc, dr. Franc Fazarinc, mag. Marko Zupan

so jasno povedali, na včerajšnji novinarski konferenci v Celju, da je takšno nedopustno ravnanje in odlaganje strupov v naravo,  kjer ogrožajo naravo in zdravje ljudi kaznivo dejanje.  Potrebna je nujna sanacija teh strupenih snovi in kontaminirane zemlje, saj je ogrožena podtalnica in zrak, ki ga ljudje dihamo  vsak dan. Gre za nedopustno ravnanje posameznikov in odgovornih ljudi,  ki bi morali ukrepati in preprečiti zastrupljanje okolja in ljudi, ko so bili pred  skoraj štirimi leti opozorjeni, s strani krajanov, da navažajo strupene snovi na travnik zraven hiš. Po mnenju znanstvenikov,  so to strupeni odpadki, ne samo kontaminirana zemlja, saj je arzena v vzorcu  kar 1300% nad kritično vrednost, v drugem  vzorcu pa kar  24 krat ali 2400%  presežen baker nad kritično vrednostjo. Študija kaže, da   devet od desetih težkih kovin presega  kritično vrednost,  v enem vzorcu pa je cinka nad mejo določljivosti  analize, to je  10 000 mg/kg.  Ogroženi so pomembni vodonosni viri Celja.

Ker je ta črna deponija, dokazano,  nov velik vir ogrožanja zdravja  prebivalstva in okolja  zahtevamo nujno  ukrepanje.

OCENA ONESNAŽENOSTI TAL NA OBMOČJU

BUKOVŽLAKA

Naslov: Ocena onesnaženosti tal na območju Bukovžlaka

Naročnik: Civilna Iniciativa

Bukovžlak 89

3211 Teharje

Izvajalec: Inštitut za okolje in prostor

Ipavčeva 18

3000 Celje

Direktor: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik

Podizvajalci: Geološki zavod Slovenije

Mineralne surovine

Dimičeva ulica 14

1000 Ljubljana

Številka poročila: Pr 02/03/09

Datum: 2009-03-30

Nalogo izdelali: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik (IOP)

Nadja Romih, univ. dipl. inž. (IOP)

Boštjan Grabner, univ. dipl. biolog (IOP)

Tanja Tajnik, univ. dipl. biolog (IOP)

dr. Gorazd Žibret (GEO-ZS)

Odgovorni nosilec: doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik

Priloga:

– posnetki z dneva vzorčenja

– 1x analiza vzorcev AcmeLabs

1 UVOD

Onesnaženost tal s težkimi kovinami zaradi onesnaževanja v preteklosti predstavlja

velik ekološki in gospodarski problem v večini držav EU in tudi v Sloveniji. V

prevelikih koncentracijah predstavljajo resno grožnjo za zdravje ljudi in živali.

Z izrazom težke kovine označujemo kovine, ki imajo gostoto večjo od 5 g cm-3 oz.

atomsko število nad 20. Izraz pogosto uporabljamo za elemente, kot so Cd, Cr, Cu,

Hg, Pb, Ni, in Zn, ki jih povezujemo z onesnaževanjem okolja. V tleh se pojavljajo v

zelo majhnih koncentracijah, zato jim pravimo tudi mikroelementi. V majhnih količinah

težke kovine v okolju niso nevarne, problemi z onesnaževanjem pa nastanejo, ko se

ti elementi prekomerno nakopičijo na nekem območju v tleh, vodi ali zraku. Tako

visoke koncentracije vplivajo na metabolizem, povzročajo kostne deformacije,

slabokrvnost, zaostalost v rasti, hipertenzijo, in so rakotvorne (predvsem kadmij).

Raziskavo in analize je naročila Civilna iniciativa iz Teharij.

Namen poročila je pridobiti informacije o vsebnosti onesnažil v tleh na območju

Bukovžlaka in z analizo vzorcev tal z omenjenega področja določiti stopnje

onesnaženosti, ki lahko kakorkoli škoduje človeškemu zdravju.

2 VZORČENJE IN IZDELAVA ANALIZE

2.1 Lokacija

Zemljišče se nahaja v vzhodnem delu Celja vzporedno ob magistralni cesti Celje-

Rogaška Slatina, Kidričeva cesta, in meji na območje Cinkarne Celje.

Slika 1: Prikaz raziskovanega območja

Soseščina lokacije je pretežno industrijsko-poslovna ter nekaj stanovanjskih

objektov. V zadnjem obdobju pa je na tem področju vedno več novih gradenj ali

stanovanjskih ali poslovnih objektov.

Slika 2: Prikaz vzorčnih mest

2.2 Vzorčenje

Vzorčenje je bilo opravljeno dne 04. 12. 2008, v suhem vremenu in v dopoldanskem

času. Na lokaciji smo določili 4 točke odvzema vzorca. Zemljina je bila vzorčena na

globini 0-30 cm. Vzorce smo shranjevali v plastičnih vrečkah (zavezane in

označene!).

Vzorčili smo na štirih vzorčnih mestih ročno s kovinsko lopato, ki smo jo predčasno

spirali z destilirano vodo.

Zemljina je bila posušena na Geološkem zavodu Slovenije na 30 ºC. Posušena

zemljina je bila zmleta v ahatnem mlinu.

Kemijska analiza povprečnih vzorcev je bila opravljena v laboratorijih družbe ACME v

Vancouvru, Kanada, z ICP-MS analizo vsebnosti elementov.

2.3 Vrednotenje rezultatov

Rezultati analiz navedenih vzorcev zemljin so nadalje ovrednoteni na podlagi

upoštevanja mejnih vrednosti iz naslednjih predpisov za zemljine:

– Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v

tleh (Uradni list RS, št. 68-3722/1996; Uradni list RS, št. 41-1694/2004).

3 REZULTATI

3.1 Opis vzorcev

Vzorec 1

Barva je rdeča, podobna hematitu (Fe2O3). Po grudah gline so se naredili limonitni

oprhi oz. hidroksidne novotvorbe. V močno limonitiziranih kosih so jasno opazni

sulfidni minerali (pirit?), veliki okoli 0.1 mm (komaj opazni). <1% frakcije nad 2 mm so

ostanki premoga, je pa izjemno veliko ostankov žlindre, ki znaša po makroskopski

oceni cca 10%. Večji in reprezentativni kosi žlindre so ohranjeni. Ostala frakcija nad

2 mm je bila zavržena.

4 DISKUSIJA

Ugotavljanje stopnje koncentracije težkih kovin v tleh vrednotimo s pomočjo mejnih,

opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.

Tabela 5: Antropogeni izvor težkih kovin v okolju (Ross, 1994).

1. Rudarjenje in taljenje rude

Jalovina in žlindra (preperevanje in vetrna erozija): As, Cd, Hg, Pb

Rečni sedimenti in poplave: As, Cd, Hg, Pb

Izgube pri transportu rude in njenih separatov: As, Cd, Hg, Pb

Taljenje rude (vetrno prenašanje prahu in aerosolov): As, Cd, Hg, Pb, Sb, Se

Železarne in jeklarne: Cu, Ni, Pb

Brušenje kovin: Zn, Cu, Ni, Cr, Cd

2. Industrija

Plastike: Co, Cr, Cd, Hg

Tekstilna: Zn, Al, Ti, Sn

Mikroelektronika: Cu, Ni, Cd, Zn, Sb

Zaščita lesa: Cu, Cr, As

Rafinerije: Pb, Ni, Cr

3. Atmosferski depozit

Urbana in industrijska središča skupaj s sežigalnicami: Cd, Cu, Pb, Sn, Hg, V

Metalurška industrija: As, Cd, Cr, Cu, Mn, Ni, Pb, Sb, Tl, Zn

Avtomobilski izpusti: Mo, Pb, V

Izgorevanje fosilnih goriv in termoelektrarne: As, Pb, Sb, Se, U, V, Zn, Cd

4. Kmetijstvo

Mineralna gnojila: As, Cd, Mn, U, V, Zn

Organska gnojila: As, Cu, Mn, Zn

Apno: As, Pb

Fitofarmacevtska sredstva: Cu, Mn, Zn, As, Pb

Voda za namakanje: Cd, Pb, Se

5. Odlaganje odpadkov

Blata čistilnih naprav: Cd, Cr, Cu, Hg, Mn, Mo, Ni, Pb, V, Zn

Vode, ki odtekajo iz deponij: As, Cd, Fe, Pb

Odlagališča kovin: Cd, Cr, Cu, Pb, Zn

Požari in pepel: Cu, Pb

4.1 Vsebnost težkih kovin

Koncentracija težkih kovin na vzorčnih mestih je visoka. V večini primerov gre za

preseganje kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.

Kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh so presežene pri:

– težkih kovinah, kot so Cu, Pb, Zn, Cd, As in Cr.

Opozorilne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh so presežene pri:

– težki kovini, kot je Hg.

Mejne imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh so presežene pri:

– težkih kovinah, kot sta Mo in Co.

Predvsem so kritične presežene vrednosti težkih kovin kot so:

– Cd, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 6-krat (6,12-krat),

– Cu, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 24-krat (24,01-krat),

– Pb, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 13-krat (13,41-krat),

– Zn, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 13-krat (>13,89-krat),

– As, najvišja presežena vrednost tudi do 13-krat (13,00-krat) in

– Cr, najvišja presežena vrednost tudi do več kot 1,5-krat (1,52-krat).

4.2 Onesnaženost zemljin po vzorčnih mestih

Koncentracija težkih kovin po vzorčnih mestih je različna.

Vzorec 1

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Cu, Pb, Zn in

As. Opozorilna imisijska vrednost je presežena pri Hg. Mejna imisijska vrednost je

presežena pri Co.

Vzorec 2

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Cu, Pb, Zn,

As in Cr. Mejna imisijska vrednost je presežena pri Hg.

Vzorec 3

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Pb, Zn in As.

Opozorilna imisijska vrednost je presežena pri Cu.

Vzorec 4

Kritične imisijske vrednosti so presežene pri težkih kovinah, kot so Cd, Cu, Pb, Zn in

As. Mejna imisijska vrednost je presežena pri Mo.

Vzorec 2 presega vrednost kritičnih imisijskih vednostih 6-ih težkih kovinah (Cd, Cu,

Pb, Zn, As in Cr). Sledita vzorec 1 in 4, ki presegata kritično imisijsko vrednost 5-ih

težkih kovin (Cd, Cu, Pb, Zn in As). Nadalje sledi vzorec 3, kateremu kritična

imisijska vrednost je presežena pri 4 težkih kovinah (Cd, Pb, Zn in As).

Glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi

v tleh, je moč ugotoviti, da so od 10 kovin, ki so zavedene v tej uredbi, na

opazovanem območju presežene vrednosti 9-ih kovin.

Rezultati so po strukturi onesnažil pričakovani, po njihovi intenzivnosti pa zelo

zaskrbljujoči.

Glede na rezultate analiz problem predstavljajo emisije nevarnih snovi v podtalnico in

zrak.

5 ZAKLJUČKI

1. Izdelan je bil načrt vzorčenja in analiz vzorcev zemljin z območja Bukovžlaka.

2. Izdelana je bila analiza vzorcev zemljin.

3. Rezultati analiz zemljin kažejo na veliko onesnaženost zemljin, na globini 0-30

cm, s težkimi kovinami (Cu, Pb, Zn, As, Cd, Cr, Hg, Co in Mo).

4. Glede na to, da je bila raziskava narejena na globini do 30 cm, bi bilo potrebno

določiti obseg površinskega in globinskega onesnaženja.

5. Na podlagi predstavljenih analiz je potrebno izdelati oceno ekološkega tveganja

na delu območja Bukovžlaka, na katerem se nahajajo nevarne snovi in ugotoviti

nadaljnje ravnanje z zemljino, saj onesnažena zemljina ni ustrezno deponirana ter

hkrati predstavlja nevarnost izcejanja nevarnih snovi v podtalnico. Površina

območja je vir onesnaževanja zraka z inhalabilnimi in respirabilnimi delci.

6. Potrebna bo sanacija in namenska raba tega prostora. To bo moral opredeliti

projekt, ki je v teku Mestne občine Celje (MOC).

7. Potrebna je izdelava analiz rastlinja in podtalnice.

8. Potrebno je zbrati zdravstvene podatke tamkajšnjih prebivalcev.

6 VIRI

Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh

(Uradni list RS, št. 68-3722/1996; Uradni list RS, št. 41-1694/2004).

Ross M. S. 1994. Sources and forms of potentially toxic metals in soil-plant systems.

V: Toxic metals in soil-plant systems. John Wiley & Sons Ltd, Chichester, New York,

Brisbane, Toronto, Singapore: 3-25.

Grilc V., Husič M., Jazbinšek A., Ribarič Lasnik C. 2005. Ocena onesnaženosti

zemljine in podzemne vode z lokacije stare Cinkarne, Celje. Kemijski Inštitut,

Ljubljana. Ekoremediacijski tehnološki center, Celje.

PRILOGE:

Posnetki slik na lokacijah, kjer so bili odvzeti vzorci (14. 12. 2008).