Plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je vnovič opogumila načrtovalce plinskih
terminalov v Tržaškem zalivu in Kopru. Resnosti vprašanja trajnostne oskrbe s
pomembnimi energenti, vključno s plinom, se zavedamo vsi. Vztrajanje pri
lokacijah, ki bi obalo in njeno prebivalstvo, ter naše skupno morje, neposredno
izpostavila znanim tveganjem oziroma nevarnostim prevoza in uplinjevanja
zemeljskega plina, ter onesnaževanju, pri terminalih, ki uporabljajo morsko
vodo za segrevanje plina, temelji izključno na poslovnih interesih vlagatlejev,
ne pa na temeljiti strateški presoji nacionalnih ali širših, regionalnih,
potreb po energiji in zemeljskem plinu.
Po treh letih strokovnih razprav in presoj, ki jih je spodbudila civilna
družba, in ki so, med drugim, zajete v poročilih strokovne medresorske komisije
slovenske vlade, državnega sveta in ministerstva za okolje in prostor je nadvse
jasno, da v Tržaškem zalivu in v Kopru ni varnostnih, prometnih in okoljskih
pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (NGL)
tankerjev.
Tržaški zaliv je plitev, zaprt, njegova obala pa je gosto naseljena. Morebitna
nesreča, bi lahko bila uničujoča. V primeru Kopra tudi za mesto in obalo med
Ankaranom in Debelim rtičem, kjer se nahaja znano otroško letovišče RKS.
Individualen, avtarhičnen pristop držav do plinske problematike, po načelu
"en plinski terminal v vsakem zalivu" je v evropskem integracijskem
procesu nerazumljiv in nesprejemljiv. Še manj so sprejemljiva tveganja, ki jih
načrtovalci želijo naložiti na pleča prebivalstva zalivske obale.
Prejšnja vlada je, pod pritiskom javnosti, okoljevarstvenih organizacij,
prizadetih lokalnih oblasti in tudi politične opozicije, načrtovanju plinskih
terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala. Sedanja vlada se o tem
vprašanju še ni izrekla, čeprav so največje stranke sedanje koalicije bile-v
prejšnjem mandatu- glasne nasprotnice plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.
Sedaj iz ministrstva za gospodarstvo ( KOPAČ je podlegel kapitalu) pa prihajajo
skrb vzbujajoči namigi o možni izgradnji plinskega terminala tudi v Kopru s
pristajanjem od 50 do 100 plinskih tankerjev letno v samem koprskem
pristanišču, v neposredni bližini mesta in drugega naseljenega območja.
Plinski terminali bi morali biti zgrajeni na lokacijah, kjer so zagotovljeni
varnostni in okoljski pogoji ( ustrezna razdalja od obale, ustrezna globina
morja, ustrezna oddaljenost od intenzivno prometnih območij).

Na
Vas je odločitev ali boste živeli mirno in varno v svojem okolju ali pa
boste živeli v strahu pred ekplozijo pl. terminala zaradi neosvojene
tehnologije in možnega terorističnega napada ( Slovenija je v NATU) s
strani skrajnežov!

—
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

 Odgovor TGE na izjavo AAG o plinskem terminalu v
Kopru

Franc Malečkar

Premančan 28, 6280 Ankaran

Svet KS Hrvatini                                                                  Premančan,
19.5.2009

ZADEVA: Mnenje o plinskem terminalu v Kopru

V skladu z željo predsednika KS in gradivom, ki sem ga dobil
od tajnice KS in sicer 1. dopis podjetja TGE z dne 7.5.09; 2. prospekt TGE; 3.
priloga Primorski utrip febr. 09, 4. priloga Primorski utrip marec 09, menim,
da je projekt nesprejemljiv, kar
utemeljujem z:

Ad 1 omenja izjemno zahtevno umeščanje v prostor, v
referencah, gradivi 3 in
4 je videti, da so terminali v praktično nenaseljenih in odprtih prostorih,
nikjer ni videti, da bi bilo to v zaprtem riaškem zalivu, plitvem in ob drugih
nevarnih napravah, kot je 200.000 ton kerozina (11. septembra jih je počilo 20
ton!), bencina 2 miliona ton, kemijski terminal…praktično v mestu. Tudi nikjer
ne piše, zakaj morajo biti podobne naprave v Kaliforniji 15o milj od naselja,
tudi ne zakaj se je zgodila nesreča na takem terminalu v Alžiru…

Zato ne čudi, da se v varnostni oceni nikjer ne omenja
sinergijski učinek nesreč ali drugače povedano ob vseh navedbah certifikatov in
direktiv (npr. IPPC) ne omenja kršitev osnovne, tj. direktive Seveso, ki ne
dovoljuje izgradnje nevarnega objekta ob že obstoječem nevarnem. Pisci se modro
izognejo v  analizi varnostnih vidikov,
kaj se zgodi, če bi zaradi eksplozije tankerja kerozina eksplodiral še tanker
plina, zabijejo si žebelj v lastno krsto, ko navajajo eksplozivnost mešanice z
zrakom in globino greza tankerja, kar pomeni, da ga niti v sanjah ne morejo
potopiti, če bi se zgodila nesreča. O tem, da bodo šele izvedene študije
razširjenja plinov, pa raje ne rečem nič.

Glede gospodarskih koristi, pa izgleda, da pišejo bedakom,
ko navajajo porast poslovnega turizma! Me zanima, zakaj te porasti ne dajo v
podatkih o referencah, tj. koliko poslovnega turizma je obiskalo njihove
naprave na Portugalskem, Norveškem….predvsem pa koliko poslovnih turistov bo
trošilo denar v KS Hrvatini!

Tu omenja gospodarske prednosti za lokalno skupnost. Od teh
sem našel le v gradivu 2 povečanje proračuna MO Koper, ker pa sam župan
namerava izločiti KS Hrvatini in Škofije, še tega ne bo

Omenja varnost dobave plina R Sloveniji, kjer pa sam
sekretar na ministrsvu za gospodarstvo pravi, da tega ne rabimo, da imamo
diverzificirano dobavo, da je objekt preglomazen za potrebe naše države in je
torej namenjen zaslužku tujega koncerna, tj. se samo postavi v smrtno
nevarnost, zmanjša vrednost nepremičnin (kako so samo izračunali da bo to za
11% ni jasno) in izniči tradicionalne dejavnosti (katera potniška turistična
ladja bo pristala ob plinskem tankerju?) lokalnega prebivalstva.

Ad 2 – navajajo manjše emisije CO2, celo znotraj standardov.
Če je to res, zakaj bo potrebno šele v nadgradnji potrebno jih zmanjševati, kar
pa pišejo da je celo samo načrtovano, torej lhku anka nč. O izpustu
toplogrednih plinov pa ne rečejo nič…še sosedi v Trstu jih priznajo.

S plinom bi segrevali vodo, ki bi utekočinila plin, da ga
lahko pošljejo v Nemčijo…višek tople vode bi gnal plinske turbine..ma če kaj
vem, jih poganja para, je torej potrebno vodo upariti! Ta voda se bo hladila s
plinom!

Če so že bili na Portugalskem, bi si lahko tam ogledali
sončno elektrarno, ki na površini koprskega pristanišča proizvede elektrike za
30.000 gospodinjstev. Ne vem kaj pomeni njihova navedba , da bi ta vir
zagotovil primorski regiji zanesljivo (kaj je sedanja nezanesljiva? Tega še nisem
slišal?), neodvisno (od koga je sedanja odvisna? O ja, je odvisna od pretoka
Soče; pa kaj ta elektrana ne bo imela lastnika, ki bo diktiral cene s profitom?)
in cenovno ugodno (kaj pa je bolj cenovno ugodnega od sonca ali Soče, ki teče
po dolini?). Torej spet pišejo bedakom, ali pa so sami to?

Domnevam, da so avtorji tega gradiva toliko pametni, da se
zavedajo, da pišejo neumnosti, zato je še manj jasno, zakaj ne načrtujejo
takega objekta, kjer je to možno, okoljsko-varnsotno neoporečno, neprimerno ceneje,
kar bi lahko bila že razširitev terminala v Rovigu, ali adaptacija že
obstoječih ploščadi v globokem morju, izven plovnih poti južno od Pule. Torej
je razlog vztrajanja nekje drugje..mogoče nakazuje to izjava vodje projekta ob
ugasnjenih kamerah…»z državnim sekretarjem se pa nisva menila tako«.

Namenoma sem izpustil težave na morju (varnsotni pas okoli
ladij npr.) in militarizacijo Hrvatinov (ladje spremljajo, domnevam, da v našem
primeru tuje, bojne ladje v vojnem razporedu in oborožitvi).

Predlagam KS Hrvatini, da
zavrne ta projekt, saj ne zagotavlja varne in neodvisne oskrbe z elektriko
in energijo, je okoljsko sporen, nevarne, ekonomsko in družbeno nesprejemljiv.

Franc Malečkar

Tokrat objavljamo odgovor na članek
"Franc
Malečkar o plinskem terminalu v Kopru", ki smo ga objavili v sredo, 20. maja. Pri TGE Gas
Engineering so prepričani, da g. Malečkar v svojem pisanju navaja celo vrsto
dokazljivih neresnic in zavajanj. Njihov odgovor objavljamo v
celoti:

G. Franc Malečkar je na
obala.net  20. maja 2009 objavil svoje pisanje, za katerega ni povsem jasno ali
je namenjeno širši javnosti ali zgolj ostalim članom sveta KS Hrvatini, je pa
očitno odziv na našo pobudo, da predstavimo svetnikom vseh KS na območju MOK naš
projekt za plinski terminal v Kopru in s tem odpremo razpravo o možnostih
uresničevanja tega projekta. Pobuda ni bila dana z namenom prepričevanja, temveč
zgolj kot možnost oblikovanja razprave, po kateri si imajo člani svetov KS sami
pravico ustvariti mnenje o projektu.

Ker je pa v
pisanju in pozivanju g. Malečkarja navedenih cela vrsta dokazljivih neresnic in zavajanj ter popolnoma
njegovih osebnih interpretacij, ki s projektom nimajo kaj
dosti skupnega, bi bilo še toliko bolj zaželjeno, če bi se na KS Hrvatini naša predstavitev članom sveta KS
dejansko lahko izvedla in bila podana priložnost za
marsikatero pojasnitev projekta. Čudna so namreč pota demokracije, v kateri
lahko posamezniki vnaprej in brez kakršnegakoli strokovnega znanja
diskreditirajo tako projekt kot navsezadnje tudi organizacijo kot je
TGE.

Gospod
Malečkar je na videz s svojim pisanjem res poskušal diskreditirati projekt TGE,
toda pozorno branje pokaže, da je temeljno sporočilo njegovega pisanja
»jaz vem, da je ta projekt nesprejemljiv
za Koper in če jaz to vem, potem vam (ostali svetniki KS Hrvatini) ni potrebno o
tem sploh razpravljati.« S tem je tako v prvi meri
diskreditiral temeljno vlogo in funkcijo
KS, kjer ni pomembno mnenje vseh izvoljenih svetnikov,
temveč samo mnenje enega, ki odloča ali bo Svet KS razpravljal o določeni temi
ali ne. TGE spoštuje demokratični sistem, po katerem ima vsak izvoljeni
predstavnik prebivalcev lastno voljo in odločanje na podlagi verodostojnih
informacij.

Namen
predstavitve TGE Gas Engineering svetom KS v MOK namreč ni bilo pričakovanje, da
bi KS zavrnile ali potrdile naš projekt, temveč se z njim zgolj seznanile in si
na podlagi predstavitve imele možnost
ustvariti mnenje in stališča do projekta. Res je, da smo v
času soodločanja in participatorne demokracije, toda dopustiti je treba, da
soodločanje poteka na ravni pridobljenih informacij in če kdo lahko poda
objektivno informacijo o projektu je to zagotovo TGE in ne nekdo, ki se je a
priori postavil v vlogo nasprotnika projekta – ne na ravni dejstev ampak na
ravni svojega osebnega prepričanja.

V skladu z
Arhuuško konvencijo je to zgolj prvi korak (ki je navsezadnje lahko tudi zadnji)
za seznanjanje s samim projektom. In če, kakor navaja g. Malečkar, za marsikaj
iz gradiva, poslanega na predstavnike svetov KS, še ni slišal, bi bila predstavitev našega projekta na svetu KS Hrvatini
zagotovo priložnost, da marsičemu iz prve roke, novemu, referenčnemu in
dokazljivemu tudi prisluhne. Najverjetneje si lahko šele po
tem tudi vsakdo ustvari svoje mnenje.

Če se pa se
že vnaprej nekaj zavrača, seje strah in deli pavšalne ocene, ne da se pred tem
vsaj poskusi prisluhniti, nam je izjemno žal, da predstavniki krajanov ne bodo
imeli priložnosti prisluhniti predstavitvi TGE Gas Engineeringa in si o projektu
ustvariti lastno mnenje.

TGE
Gas Engineering, Podružnica Inženiring Ljubljana
Uroš Prosen

projektni
vodja

Četrtek 28.05.2009

Ministerstvo za gospodarstvo je tudi zaradi našega pritiska zavrnilo TGE-ju energecko dovoljenje