Zamisel o Svetovnem dnevu oceanov je bila podana leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru, kot vsakoletna priložnost, da posvetimo več pozornosti naši povezanosti z morji in oceani.

Oceani imajo odločilno vlogo pri ohranjanju življenaja na Zemlji in so ključni dejavnik klimatskih sprememb. O oceanih vemo manj kot o oddaljenih planetih, pa čeprav so izjemen naraven vir, ki ga v veliki meri še nismo izkoristili. Vendar ta vir ni neskončen, pač pa omejen tako glede sprejemanja posledic brezobzirnega razvoja in onesnaženja. Negativni učinki človekovih posegov so že vidni, predvsem v obrežnem morju, plitvih obalnih predelih in majhnih otokih.
Ocena stanja oceanov, ki izhaja iz skupnih opazovanj po vsem svetu, ni vzpodbudna. Seznam najbolj perečih problemov vključuje: onesnaženje, prelov, izgubo habitatov in obrežij, dvigovanje morske gladine, zviševanje površinske temperature, kar vpliva na gibanje vodnih mas v velikih globinah, pogostejša neurja, topljenje ledenih gora…
Napovedovanje pričakovanih sprememb v naslednjem stoletju je mogoče le na osnovi boljšega poznavanja morskih in oceanskih sistemov, kar povečuje upanje, da jih lahko odpravimo z razumnimi skupnimi akcijami. Dolgoročna, kvalitetna in sistematična opazovanja oceanov omogočajo napovedovanje katastrofalnih neurij, poplav in suš, in s predhodnim opozarjanjem zmanjšujejo posledice za ogroženo prebivalstvo.
Z mednarodno akcijo Svetovni dan oceanov naj bi opozorili tako politične strukture kakor tudi vsakega posameznika na vsestranski pomen morij in oceanov. Svetovna spletna mreža oceanov vsako leto koordinira številne dogodke in aktivnosti različnih agencij in organizacij od akvarijev, živalskih vrtov, muzejev, univerz, raziskovalnih inštitucij, šol, podjetij in okoljevarstvenih organizacij.