Zadeva: Odgovor na članek objavljen v Primorskih Novicah dne 01.07.2009 » ZAKAJ SO V TRSTU PROTESTIRALI«

V tem članku je bil poleg drugih omenjena tudi mednarodna ekološka organizacija Alpe Adiria Green, ki je organizirala mirni protestni shod ob srečanju zunanjih ministrov G8 v Trstu proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovi okolici.

Na protestni shod smo povabili tudi nekaj vidnih politikov iz obale, ne glede na strankarsko pripadnost. Na naš poziv so se odzvali g.Aurelio Juri in g(a) Olga Franca, g(a) Franco Juri pa se je zaradi odsotnosti iz Slovenije opravičil.

Ne zanima nas, kaj podpira in kaj ne Zveza Ekoloških Gibanj Slovenije, ker AAG deluje po statutu in zahtevah svojega članstva iz pokrajine, kjer je ali bo nastal problem iz ekološkega področja. Zahtevo za zaščito Tržaškega zaliva in njegove okolice, je prišla tako s Slovenske strani ( ZVOS-DVO Sežana, CI za zaščito Slovenske obale in Krasa in ZVOS-Greenslo Slovenije) kot z Italijanske strani (GOLFO DI TRIESTE in Greenaction planet). Proti izgradnji terminalov so se opredelile tudi lokalne oblasti z obeh stani meje. Podporo našim prizadevanjem so nam dali tudi strokovnjaki, od katerih smo dobili tudi strokovno podlago za naše delo. ZEG ostaja še naprej podaljšana roka kapitala (TGE) in Socialnih Demokratov Slovenije, kjer so njihovi člani tudi kandidirali na državnozborskih volitvah.

Ob tej priložnosti se v imenu AAG iskreno zahvaljujem g.(a) Olgi Franco, g. Žaretu Preglju ter g.Aurelio Juriju, ki so se odzvali našemu vabilu in nas z pokončno držo podprli na protestnem shodu proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovi okolici.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard

         

G. Karel Lipič

Zveza ekoloških gibanj Slovenije

 

Kardeljeva ploščad 1

Ljubljana

 

 

 

 

Zadeva : Izstop iz članstva ZEG Slovenije

 

 

Naš zavod si je kmalu po svoji ustanovitvi leta 1997 in vpisa v register NVO pri Ministrstvu za okolje in prostor, predvsem pričel ukvarjati z rabo obnovljivih virov energije na področju praktične vsakdanje rabe im  na eksperimentalnem nivoju. V času svojega delovanja smo pristopili k Združenju ekoloških gibanj Slovenije. Vse to v cilju povečanja rabe in vzporednega zmanjšanja toplogrednih emisij. Delovali smo in bomo še delovali tudi na promociji prenehanja rabe fosilnih goriv v naslednjih 20 letih na področjih, kjer lahko to nadomestimo u rabo obnovljivih virov energije.

Sedaj pa smo ugotovili iz medijskih prispevkov, da javno zagovarjate izgradnjo plinskega terminala v Kopru in vas moti nastop združenih okoljskih organizacij proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu pretekli teden. Ker so to vaši javni nastopi brez konsenza članstva, smo se odločili, da izstopimo iz takšne organizacije. Ne želimo več, da izrabljate naše ime v vaše propagandne namene in solistične nastope, zato zahtevamo, da nas izbrišete iz seznama vaših pridruženih članov in zahtevamo javno objavo na primeren način objavi našega pridruženega članstva.

Pri tem morate razumeti, da je naše delovanje kontradiktorno vašemu delovanju. V kolikor ne zasledimo izbrisa bomo prisiljeni uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Pri tem pa posebej pripomijamo, da smo ugotovili, da na ta način zlorabljate dano vam zaupanje tudi v drugih primerih.

Aktivno okoljsko politiko je mogoče voditi z dogovarjanjem in konsenzom vseh sodelujočih partnerjev, soliranje pa dolgoročno pomeni nazadovanje in izločanje samega sebe iz družbe enakomislečih.

 

Ekološki pozdrav!

 

V Kranju,7.7.2009                      Inštitut za obnovljive vire energije Kranj

                                                         Božo Dukić direktor   

 

 

 

 Reagiranje

Riba za Lipiča?

»…ne razumem Zvezo ekologov, zakaj so za terminal v koprskem zalivu?«, mi je pisal izolski okoljevarstvenik, po objavi podpore Karla Lipiča temu projektu v PN 1. julija letos.

Tega gospoda ne predstavijo lepo na povezavi: http://www.nemejebat.com/index.php?action=article&id=5031 . Istrani smo imeli priliko ga videti med zagovorniki kapitala, ki so želeli vsiliti sežigalnico odpadkov v koprskem pristanišču. Z mednarodno strokovno podporo in široko akcijo Odbora za čisto okolje koprskih krajevnih skupnosti smo uspeli to rakotvorno pobudo ustaviti. Kako se je doslej »odrezal« v prizadevanjih proti uplinjevalcem v Tržaškem zalivu lahko preberemo na povezavi: http://gezslo.spaces.live.com/blog/cns!BACFE21438672130!1128.entry. Pri zagovarjanju te naprave v Kopru navaja prijaznejšo tehnologijo od one v Žavljah. Očitno ne pozna »tajnega« gradiva, ki ga je pred kratkim predstavila italijanska stran našemu ministrstvu za okolje (po osebnih stikih preko meje, sem ga smel brati). Zapisano je, da se bo plin ogreval s sončno energijo..ali ni to bolj sprejemljivo od sežiganja plina, ki proizvaja toplogredne pline? To je povzeto po gradivih morebitnega koprskega investitorja na povezavi: http://obala.net/novice/article/21813 . Nasprotnikom slovenskega terminala očita populizem, tj. demagogijo. Spada k temu tudi podatek iz študije strokovnjakov z obeh strani zaliva, da bi stotnija tankerjev letno dvignilo toliko mulja, da bi znašala vsebnost živega srebra v ribah 0,44 mg/kg. Si kdo upa dati tako ribo svojemu otroku? To in možnost nesreče je označeno z oceno E, tj. katastrofa! Je pri tako oceni sploh potrebna simulacija nesreče? Torej konec ribištva, pa ne samo v severnem Jadranu, saj tu drstijo ribe s širšega območja! Tak poseg pomeni tudi konec pomorskega pretovora. Omenjena študija navaja, da se ladja približuje privezu s hitrostjo 60 m/uro. Pristanišči bosta blokirani vsaj za tri ure, v času, ko mednarodno rivalstvo zahteva, da se pretovori kontejner na poldrugo minuto! Zaradi, tujega, vojaškega spremstva bo zaliv »izpraznjen«. To bomo plačali seveda davkoplačevalci! Koliko turistov in potniških križark bo še prišlo v militarizirano območje?

Na spletni strani Zveze ekoloških gibanj so navedene njene članice. Ker se mi je zdelo čudno, da bi se strinjale s svojim zastopnikom, sem jih nekaj poklical po telefonu. Vsi so bili zgroženi, da se izrablja njihovo ime. Napovedali so ukrepe. V navedenem članku piše, da je g. Lipič javno vprašal Olgo Franca, če ve kaj dela. Dopis je poslal medijem in vladnim službam, le za napadeno mu je zmanjkalo korajže.

Ker zasledimo g. Lipiča še kot zagovornika okoljsko spornega tretjega luškega pomola v imenu ZEG, bi lahko sklenil, tj. odgovoril zaskrbljenemu kolegu, da je »poturica« v okoljevarstvenem gibanju in ga izkorišča za podporo kapitalu, za vnašanje razdora. Slednjega nam je sedaj najmanj potreba. Predlagam, da se vsi ljudje dobre volje združimo, nadgradimo 50.000 podpisov protesta proti samomorilskim napravam in izrazimo podporo našim predstavnikom na vseh nivojih v boju proti brezumju.

Franc Malečkar, Premančan

Pozdravljeni!
Glede na to, da javnost preko medijev ni bila niti z besedo seznanjena o obisku italijanske delegacije na Ministrstvu za okolje in prostor(MOP)  vas obveščam, da se italijanski DA za terminale hitro bliža, če ga nismo že zamudili.
LJUDJE!!!NE SMEMO DOPUSTITI, DA SE TERMINALI V NAŠEM MAJHNEM TRŽAŠKEM ZALIVU ZGODIJO
TO BI BILA KATASROFA ZA NAŠO FLORO IN FAVNO, ZA NAS LJUDI- LEPO VAS PROSIM POMAGAJTE NA KAKRŠEN KOLI NAČIN…
Predstavljam vam nekaj dejstev, če že morate videti dokaze, čeprav mislim, da zdrava kmečka pamet že sama po sebi ve, da ta možnost, da se plinski terminali zgodijo ni dobra za naše okolje in jo v sebi avtomatično odklanjamo. Če želimo uspeti, pač moramo imeti dokaze…
http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/6976/
Na tej strani MOP-a je v kratki novici navedeno, kaj je italijanska delegacija ministrstva za okolje prezentirala pri nas, kako se je odzvala na naše argumente.
Pozitivno, vsaj na prvi pogled je to, da so v popravljeni študiji uporabili naše podatke o onesnaženosti z živim srebrom in da  sami ugotavljajo, da je prav na mestu, kjer se to namerava graditi koncentracija najvišja.
Negativno je, da kljub temu zatrjujejo, da sodobni tankerji, med obratovanjem ne bodo bistveno dvigovali tega sedimenta iz dna in da so v največji možni meri upoštevali pripombe slovenske strani. Menijo, da je s tem posvetovanje s Slovenijo zaključeno ter da je v skladu z evropskim in mednarodnim pravom, da izdajo pozitivno mnenje za terminal v Žavljah.
Še bolj negativno pa je, da projekt plinovoda, ki bi terminal povezal s plinskim omrežjem, sploh ne vključuje in da je le ta predmet drugega postopka v katerega sploh nismo vključeni, čeprav smo to zahtevali ter da bo prav gradnja tega plinovoda najnevernejši del za okolje. Italija skratka po principu "rezenja salame" postopoma nevtrlizira naše ugovore.
Prometni problem manevriranja ladij in hkratne obremenjenosti tržaškega pristanišča s naftnimi in plinskimi tankerji in skladišči sploh ne omenja in prav tako je še vedno v pripravi tudi drugi terminal in sicer na morju. Zato je Italija striktno proti strateški presoji ustreznosti terminalov v Tržaškem zalivu.
Na ta še vedno odprt problem bi moral reagirati poleg MOP tudi prometni minister in zunanje zadeve. Sedaj izgleda, kot da je slovenska stran z "revidiranim" projektom zadovoljna…
Ne morem si predstavljati, da je našim ljudem tako malo za lastno okolje… kaj bi porekli, če bi se gradili taki projekti na barju ali v triglavskem narodnem parku! Ali bi takrat dovolili gradnjo ali bi se z vsemi štirimi upirali, poiskali res tehntne argumente in rekli "NE" kot starši, ki rečejo "ne" otroku, ki nekaj na vsak način hoče. Politikanstvo in dogovarjanje včasih ne zadostujeta, čas prinese svoje, dobimo vedno višjo toleranco, nato popustimo pritiskom.. če pa rečemo ODLOČEN NE, JE PAČ NE.
Lepo prosim, da posredujete mail naprej in se ob tem zamislite, kakšno morje si želite.  Čisto, polno rastlin in živali…

H. F.

17.06.2009
Sklepna faza presoje čezmejnih vplivov na okolje za terminal Žavlje
Ljubljana, 16. 6. 2009 – Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus je sprejel predstavnike italijanskega okoljskega ministrstva in italijanske ambasade. Tema srečanja je bila presoja vplivov na okolje za plinski terminal Žavlje. Predstavniki italijanske delegacije so predstavili fazo procesa čezmejne presoje vplivov na okolje za plinski terminal v Žavljah, način upoštevanja slovenskih pripomb in korake, ki sledijo.
Italijanska stran je ustanovila skupino za presojo, v katero so vključili eksperte iz raziskovalnega centa ISPRA. Skupina je preučila dokumentacijo čezmejne presoje vplivov na okolje, ko jo je pripravila Slovenija. Na srečanju so se zahvalili za ta dokument, saj jim je pomagal pri celotni presoji vplivov na okolje v smeri zmanjševanja obremenitev severnega Jadrana, in predstavili, kako so upoštevali pripombe in ocene slovenskih strokovnjakov.
Preučili so različne tehnološke alternative in izločili tehnologijo, ki izkorišča zrak ter izboljšali tehnologijo, ki uporablja uparjevalnik in morsko vodo. Pri izračunu spremembe temperature vode, ki jo je izdelala Univerza v Trstu, so uporabili poprečno temperaturo morja v Tržaškem zalivu, slojevitost morskih plasti do 22m in ciklonske tokove. Dodelali so svoje modele presoje vplivov, uporabili metodologijo ocenjevanja slovenskih strokovnjakov ter petstopenjsko lestvico ocenjevanja vplivov. Tehnične izračune so dopolnili z dodatnimi natančnejšimi podatki ter primerjali obe lestvici ocenjevanja. Ugotovili so, da se ocene razlikujejo v segmentu količine živega srebra. Pri oceni so upoštevali tehnologijo novih tankerjev, kjer bi bila resuspenzija sedimenta manjša in ne bi presegla 36 mikrogramov/kg v ribah. ISPRA je predlagala tudi poostren monitoring in nadzor, za kar bo Italija zagotovila poseben protokol.
Italijanska delegacija je zagotovila, da je slovenske pripombe vključila v največji možni meri in da je v novi presoji dodatno upoštevala zdravje prebivalcev in kulturno dediščino. Ocenjuje, da so bile tehnične konzultacije že opravljene in seznanja, da bo italijansko ministrstvo za okolje sprejelo končno odločitev z upoštevanjem slovenskih pripomb. Slovenijo pa bo seznanilo z revidiranim projektom in končno odločitvijo v skladu z mednarodnim in evropskim pravom.
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za okolje in prostor

Ljudem se je zaradi pohlepa razum stemnil

Upal sem, da sem narobe razumel informacijo, da želijo Italijani v Tržaškem zalivu, bolj natančno na meji Piranskega zaliva, graditi plinski terminal. Preverjanje te informacije je pokazalo, da je informacija točna in da so tehnične priprave in projektiranje že v teku. Za hlajenje pregrevanja v tehnološkem procesu bi uporabili strupeno varikino. Ta projekt bi še dodatno ogrozil morski biotop v tem že tako ranljivem delu Jadrana. Toplota, ki se sprošča ob hlajenju tehnološkega procesa, bi ogrela morsko vodo, kar bi povzročilo intenzivno rast alg in razmnoževanje dinobičkarjev, ki bodo odvzemali vodi kisik, zato bodo še hitreje izumirale številne živalske vrste v morju. Razvijali bi se saprofitna flora in favna, kar bi povzročilo mrtve vode in nastajanje smrdljive lagune. Da je zadeva še bolj tragična, k temu pripomore še hrvaška namera, da bi nekoliko niže na otoku Krku Hrvati gradili naftovod in naftni terminal. Pri tem se ne zavedamo, da je že danes v teh vodah toliko strupa, da so postali lupinarji za ljudi strupeni, če jih jedo v večjih količinah. Z realizacijo teh projektov pa bi postale strupene tudi tiste ribe, ki bi še preživele takšen poseg v morje. Upoštevati moramo, da se zaradi majhne bibavice v tem delu Jadrana morje le počasi čisti, še posebno poleti. Zato so takšni posegi na tem delu Jadrana vsega obsojanja vredni in do kraja nerazumni. Krivično je do ljudi, in teh ni malo na tem področju, ki se preživljajo z ribištvom in turizmom, ki sta mogoča le ob zdravem in čistem morju. Kateri turist pa se bo šel kopat v umazano in smrdljivo morje in jedel strupene morske sadeže?
Da bi laže razumeli, kako resne so posledice zaradi onesnaževanja morja, bom na kratko navedel le nekatera dejstva. Stanje je več kot kritično. Vsakodnevno onesnažujejo morje s kemikalijami in povzročajo evtrofikacijo, to je močno gojenje vode in dna, posledica pa je intenzivna rast organizmov, zlasti fotosintetskih, ki odvzemajo vodi kisik, kar ogroža življenje rib in drugih organizmov v morju.
Po podatkih UNEP se v Sredozemsko in Jadransko morje vsako leto izliva 120.000 ton mineralnih gnojil, 60.000 ton čistil, 1000 ton živega srebra, 3000 ton svinca, 3600 ton fosfatov, do milijon ton surove nafte, nič koliko radioaktivnih substanc pa plastike in še in še. Vse to je povzročilo hud zlom v eko sistemih in pomor živalskih vrst v morju. Prof. Basil Kostulis iz univerze v Ioanimu, ugotavlja, da je bilo v zalivu leta 1960 še 160 živalskih vrst, zdaj pa jih je le še 27. Koliko jih bo še ostalo jutri? Reka Pad je najhujša onesnaževalka morja v Evropi, nič manj pa reka Adiža, ki zastruplja ribe s težkimi kovinami in drugimi hudimi strupi, zato bivališča številnih morskih živali gredo po zlu. Zaradi onesnaževanja voda in ogrožanja živalskih vrst bi morali obtožiti Italijo kot največjo onesnaževalko voda pred Bruseljskim sodiščem, hkrati pa doseči, da se njim in Hrvatom prepreči odpiranje novih žarišč onesnaževanja morja, s katastrofalnimi posledicami.
Kako kritično je stanje v morjih, nas že dalj časa opozarjajo izredno pametni morski sesalci, delfini in kiti, ki številčno priplavajo na suho in nočejo več nazaj, da bi nas s tem opozorili na nevzdržne razmere v morju. Mi pa na to žal gledamo kot atrakcijo. Kit je priplaval po Temzi, celo do britanskega parlamenta v Londonu, kot bi hotel reči, pomagajte vi, ki ste tu notri in imate oblast, da rešite vas in nas pred dokončnim propadom.
Že ta krajši in nepopoln pregled nam kaže, da so razmere več kot kritične, zato se vprašam, kje so OZN, FAO, EU in navsezadnje tudi Cerkev in Vatikan, da nič ne storijo za preprečitev tega gorja in samomora, saj se s takimi dejanji skruni božje stvarstvo. Ali res zaradi pohlepa in grabeža ne vidijo, da umira vse tisto, kar je ustvaril Bog na zemlji in v morju. Zaradi okuženih voda danes umre vsakih 8 sekund en otrok, zaradi onesnaženega zraka pa letno 3 milijone ljudi, in kje so še mrtvi, bolni in nesrečni zaradi klimatskih sprememb. Zato bo treba odgovarjati. Če ne na tem svetu, pa na drugem prav gotovo.

F.P.

ALTERNATIVNA REŠITEV NAMESTO PLINSKIH TERMINALOV IN PLINOVODA

besede nobelovca Carla Rubbie iz oddaje Reporter, kjer je predstavljena soncna elektrarna v Spaniji, tj. en kvadratni kilometer proizvede 50 MW električne z izkoristkom sončne energije, kar je dovolj za 50.000 ljudi, smo navidezno umestili na prostor luke Koper, tj. na Gerku semo izločil okoli 100 ha površine v koprskem pristanišču…torej zakaj ta terminal in plinovod?

Spoštovani!

Pošiljam Vam odgovor, ki sem ga našel na CNVOS – na naš odgovor v PN- 08.07.2009! V kolikor greste na to spletno stran boste čudno pogledali saj je namesto našega odgovora objavljena iztopna izjava IOVE – Kranj iz ZEG-a

l.p.

Vojko Bernard – AAG

http://cnvosinfo.civilni-dialog.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1685&Itemid=174

(9. julij 2009) Odziv na odgovor Alpe adria Green v Primorskih novicah na pisanje v članku ˝Zakaj so v Trstu protestirali?˝, objavljenem 8. julija 2009.

G. Vojko Bernard, iz  Alpe Adria Green v svojem odgovoru na članek »Zakaj so v Trstu protestirali?« omenja tudi našo zvezo, ki ji med drugim pripisuje popolnoma neresnične in nesmiselne povezave. Prav zato javno pojasnjujemo, zakaj so naša stališča v primerjavi z nekaterimi drugimi okoljskimi organizacijami na temo primernosti ali neprimernosti plinskih terminalov v Severnem Jadranu, drugačna.

Projekt v Kopru je zaslužil našo načelno podporo (če bi bil izpeljan tako, kot investitor obljublja) zaradi sledečih dejstev:

– V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, nevladni okoljski organizaciji, zagovarjamo večjo rabo zemeljskega plina v energetiki namesto večanja rabe jedrske energije, drugih fosilnih goriv -.predvsem premoga in nafte – ob tem, da seveda podpiramo tudi alternativne vire; za slednje pa je že danes jasno, da še ne morejo nadomeščati v celoti klasičnih energetskih virov.

– Za Slovenijo diverzifikacija virov za zemeljski plin pomeni stabilnejšo dobavo tega energenta, kar je ključno, če se želi zemeljski plin še širše uporabiti v slovenski energetiki; s tega stališča podpiramo projekte plinskih terminalov, ob tem, da morajo biti okoljski vplivi v skladu z vsemi standardi in predpisi, predvsem pa minimalnimi.

– Znana je primerjava tehnologij med projektoma v Žavljah in Koprom, ki se v ključni točki, to je obremenjevanje morja, razlikujeta; projekt TGE izključuje uporabo morske vode za ogrevanje plina in vključuje plinsko-parno elektrarno namesto tega, kjer gre za energetski objekt s kogeneracijo v osnovi, nadalje pa še za dodatni izkoristek odpadne toplote za uplinjanje; v tem primeru bodo emisije predvsem CO2, drugih bistvenih emisij pa ne bo.

– Taka investicija bi nenazadnje prinesla tudi prepotrebna delovna mesta in možnosti za raziskovalce in nove projekte in tehnologije na obalnih fakultetah, z možnostjo razvoja tehnologije za zajemanje CO2 tudi iz drugih emitentov (Zasavje,Šoštanj..),  pa je projekt tudi tehnološko razvojno zanimiv.

Našo podporo si je projekt TGE zaslužil tudi zato, ker ga razumemo v širšem kontekstu slovenske energetike (ZELENA KNJIGA za Nacionalni energetski program Slovenije) in okoljske problematike ter ima z lokalnega vidika vsekakor manj negativnih učinkov kot sosednji predlogi. Predvsem pa se nam zdijo nestrokovne in zavajujoče izjave AAG glede dodatnih transportnih obremenitev v Severnem Jadranu, ki bi jih imeli s terminali, saj pride že danes v Koper letno 2800 ladij, v Trst pa preko 3000 ladij, od tega je v Kopru letno 100 ladij primerljivih s plinskimi tankerji, v Trstu pa 460. Tudi glede hitrosti in možnosti trkov ladij vemo, da se le-te ne premikajo s svojim pogonom, pa tudi nadzori in blokade pomorskega prometa se nikjer ne izvajajo, še v Španiji ne, kjer imajo ETO.

Znano je, da v ZEG-u upoštevamo mnenje stroke, tako s stališča varovanja okolja, kot s stališča vplivov na okolje, zato se nam zdijo Bernardova namigovanja povsem nepotrebna in žaljiva.

Predsednik ZEG:
Karel Lipič, univ.dipl.ing.

V AAG ne mislimo odgovarjati, na take članke, saj je naša operedelitev do plinskih terminalov znana! Ne podpiramo nobene nove izgradnje energeckega objekta na fosilna goriva, ki bi dodatno vplival na klimacke spremembe ter ne podpiramo nobene izgradje plinskih terminalov, ki bi ogrozila varnost prebivalcev.  

 

Franco Juri se sprašuje  ali so (ter kaj in koliko) v ZEG-u  dobili od TGE v zameno za take neverjetne floskule. Če ZEG ne pozna študije Univerze v Ljubljani (Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za pomorstvo) in poročil vladne strokovne skupine o posledicah morebitne nesreče z utekočinjenim zemeljskim  plinom, bo prepričevanje teh gospodov, ki blatijo naziv "ekološko", le Sizifov trud. Če njihova ni preprosta ignoranca, pa je še huje. Pristanek tankerjev v načrtu TGE je predvideno pri podaljšanem in prilagojenem 2. pomolu Koprskega pristanišča, le 1000 m od mestnega jedra in mestne plaže! Če  je to za ZEG sprejemljivo, je jasno , da tega gibanja in g. Lipiča varnost in zdravje ljudi ne zanimata.

POSLANSKA POBUDA
Spodaj podpisani poslanci pozivamo vlado Republike Slovenije, da vladni medresorski strokovni skupini, ki je bila leta 2006 ustanovljena za pripravo presoje čezmejnih vplivov načrtovanih terminalov v Tržaškem zalivu, naloži oziroma omogoči nadaljevanje dela , tudi v primeru načrtovanega plinskega terminala družbe TGE Gas Engeneering v Kopru. Vlado pozivamo, da preden bo izdala kakršnokoli odločbo ali sklep v zvezi z energetskim ali drugimi soglasji, omogoči pripravo in upošteva ugotovitve novega poročila strokovne skupine. Iz dosedanjih poročil izhaja, da je bilo negativno mnenje slovenske vlade o lokaciji plinskega terminala v Žavljah utemeljeno tudi na splošnem varnostnem vidiku "zaradi tveganja za slovensko obalo zaradi možnosti nepredvidenega ali nenadzorovanega gorenja parnega oblaka ukapljenega zemeljskega plina in toplotnega sevanja, ki pri tem nastane."

Če je navedeno tveganje relevantno v primeru nesreče v Žavljah, menimo, da je še bolj skrb vzbujajoče za lokacijo v Kopru, saj bi plinski tankerji pristajali ob 2. pomolu oz. približno 1 km od samega mesta.
Hkrati vlado oz MZZ pozivamo, da nadaljuje in pospeši vse diplomatske aktivnosti, ki so potrebne za preprečitev gradnje plinskih terminalov na italijanski strani Tržaškega zaliva oziroma spoštovanje določil iz konvencije Espoo ter upoštevanje slovenskih stališč.
Obrazložitev pobude:
Ob napovedih načrtovanja dveh plinskih terminalov v italijanskem delu Tržaškega zaliva in po začetku predvidenih postopkov za izdajo potrebnih soglasij italijanske vlade, je vlada Republike Slovenije, na pobudo zainteresirane javnosti in parlamentarne opozicije, imenovala medresorsko strokovno skupino za presojo čezmejnih vplivov obratovanja predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu oziroma v Žavljah. Prvo poročilo je bilo pripravljeno in objavljeno  25.05.2006. Na podlagi poročil strokovne skupine je vlada zavzela negativno stališče do gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Med razlogi za negativno stališče in med nalogami posamičnih resorjev so v poročilu navedeni tudi naslednji:
3.    Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da bi imela gradnja in obratovanje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju znatne čezmejne vplive na območje Republike Slovenije, in sicer:
–    s prometno varnostnega vidika zaradi zahtev varne plovbe do terminala v Tržaškem zalivu, kar ima bistven vpliv na dogovorjen in z mednarodno pogodbo potrjen režim pomorskega prometa v tem delu slovenskega morja,
–    s splošno varnostnega vidika zaradi tveganja za slovensko obalo zaradi možnosti nepredvidenega ali nenadzorovanega gorenja parnega oblaka ukapljenega zemeljskega plina in toplotnega sevanja, ki pri tem nastane,
–    z ekonomsko-socialnega vidika zaradi negativnih učinkov spremenjenega razgledišča in panorame na nadaljnji razvoj turizma in zaradi negativnih učinkov spremenjenega ekološkega stanja morja na ribištvo in marikulture na slovenski obali.     
6.    Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da Republika Italija ni upoštevala določb 4. člena Konvencije o čezmejnih vplivih industrijskih nesreč, ker o nameravani gradnji plinskega terminala ni pravočasno obvestila Republike Slovenije skladno z zahtevami priloge III predmetne konvencije.
10.    Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za gospodarstvo, da opozori Republiko Italijo na celovit pristop pri planiranju umeščanja energetskih objektov v prostor, kar je v duhu novo sprejete Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in o razveljavitvi Odločb, št. 96/391/ES in 1229/2003/ES.
11.    Vlada Republike Slovenije je naložila Ministrstvu za gospodarstvo, da  italijanski strani čimprej predlaga sestanek ministrov, pristojnih za vprašanje energetike. Hkrati je Vlada Republike Slovenije Ministrstvu za gospodarstvo naložila, da obvesti Furlanijo Julijsko krajino o stališčih Vlade Republike Slovenije glede načrtovanih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in o predlogu Protokola med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske Republike o posvetovanjih glede čezmejnih vplivov izvedbe planov in programov na okolje.
Ob poročilih medresorske skupine je, med stališči predstavnikov vlade, zaslediti tudi naslednje.
Tržaški zaliv je za tankerje premajhen
Po mnenju Žarka Preglja iz direktorata za pomorstvo pri ministrstvu za promet gradnja terminalov tudi iz vidika varnosti ni mogoča. Kot je dejal, problem predstavlja velikost Tržaškega zaliva; ladje, ki prevažajo utekočinjeni plin morajo imeti namreč dovolj manevrskega prostora, obenem pa mednarodna zakonodaja predpisuje, da tankerja, ki prevažata plin in nafto, ne smeta pluti v neposredni bližini, kar pa je zaradi majhnosti zaliva po Pregljevih besedah nemogoče izpolniti. Poleg tega, bi morale omenjene tankerje zaradi varnosti spremljati oborožene ladje, kar pa bi predstavljalo višje stroške in posledično višjo ceno plina, je še povedal Pregelj. (Delo, 10.07.2007)
Iz vsega navedenega izhaja, da je imela prejšnja vlada- na podlagi ugotovitev strokovne skupine- negativno stališče do gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Nevarnosti, ki jih poročila in vladni sklepi, izpostavljajo v primeru umeščanja plinskega terminala v Žavljah in sredi zaliva, bi bile toliko večje ob umeščanju plinskega terminala v Kopru.
Poslanci PS Zares:
Franco Juri
Franci Kek
Vito Rožej

Lep dan še naprej!
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

COMITATO PER LA SALVAGUARDIA DEL GOLFO DI TRIESTE

Trieste, 7 Luglio 2009

Replica : Rigassificatori, Viareggio serva da esempio

E’ triste che si debba prendere ad esempio una strage come quella di Viareggio per far capire alle Istituzioni che non si possono trascurare i grandi pericoli insiti a tutte le attività industriali ad alto rischio d’incidenti rilevanti, per alimentare la “ filosofia del business “. E’ triste ma, purtroppo, le cose stanno proprio così. Ce lo ha detto senza mezzi termini la lettrice del Piccolo, Paola Signorini che, nelle segnalazioni del 4 luglio scorso, rivolgendosi ai triestini, prefigura con dovizia di particolari il rapporto proporzionale tra una cisterna di GPL ed il disastro che potrebbe accadere se il rigassificatore progettato a Zaule venisse coinvolto in un accadimento incidentale di grandi proporzioni. Ci sono troppi “ pasdaran” locali che, per ragioni di lucro, vendono la faccia ed anche la coscienza, affermando sui media amici che il rigassificatore è sicuro ; che non ci sono assolutamente problemi di pericolo; in termini di sicurezza riescono a garantire perfino una percentuale di garanzia al 100%. Dilaga l’irresponsabilità ai più alti livelli e tra i vari rappresentanti delle caste politiche, sociali ed economiche, prefigurando un futuro di riscatto socio – economico, non appena le “ grande opportunità del rigassificatore “ verrà realizzata. Sono soltanto chiacchiere astratte che conseguono a comportamenti sleali e fuori dagli schemi del diritto nazionale ed europeo, che dettano regole nel rapporto con i cittadini in tema di sicurezza e compatibilità ambientale per uno sviluppo sostenibile che consenta, attraverso la salvaguardia dell’uomo, della fauna, della flora, del suolo, dell’acqua, dell’aria, del clima dei beni materiali e del patrimonio culturale, gli assetti idonei a trasferire un mondo vivibile alle future generazioni. Per ottenere questo nobile traguardo ci sono delle precise regole da seguire che, in verità, non sono quelle poco degne adottate dalle istituzioni nello svolgimento dell’iter procedurale legato al rigassificatore. Gli ambientalisti ed i vari comitati insorti contro questo rito che si propaga con furore, al ritmo pagano del “ Silenzio ! Qui comando io “, hanno tentato ripetutamente di instaurare un rapporto colloquiale in cui si potesse portare in luce le ragioni motive del contendere. Ci sono state nutrite pubblicazioni che hanno posto in evidenza : a) l’assoluta mancanza d’informazione alla cittadinanza; b) la elusione totale delle procedure secondo le regole e le leggi comunitarie; c) sulla compatibilità ambientale e sulla Valutazione strategica ambientale e lo svolgimento corretto di un piano sulla sicurezza. E’ altresì noto che un semplice metanodotto sarebbe la più utile e sicura e la meno dispendiosa delle soluzioni tecniche che possono pacificamente sostituire tutte le strutture e le infrastrutture connesse al rigassificatore. Un semplice metanodotto contro : l’impianto di liquefazione, la metaniera, i depositi, il rigassificatore e la pipeline per inviare il gas ( riportato allo stato gassoso ), alla zona di smistamento centrale verso le varie utenze. Dovrebbe essere comprensibile anche ad un essere tra i meno dotati intellettivamente, che il metanodotto non inciderebbe negativamente in nessuna delle operazioni svolte dal complesso industriale basato sul rigassificatore, se non quello del minor pasto di quattrini ingoiati dalle ingorde gole del massimo profitto. Ma qui, oltre a mangiare soldi, ti succhiano anche il sangue, le cose per cui hai sacrificato la vita e perfino la vita stessa. Nel tema proporzionale tra il vagone di GPL esploso a Viareggio, che ha provocato miliardi di danni materiali, molti feriti gravi, e alcune decine di morti è indicibile, perché sicuramente inimmaginabile, ciò che accadrebbe se ad esplodere non diciamo sia tutto il gas di una metaniera da 140.000 mc. e quello dei due depositi criogenici da 150.000 mc. ciascuno, ma soltanto il 10% di questi numeri neri : 440.000 mc : 10 = 44.000 mc !

44.000 mc. contro i 40 mc. della cisterna scoppiata a Viareggio, danno l’esatta percezione della potenza distruttiva tra le due situazioni comparate. E’ una probabilità di accadimento senza valutazione su tempistica, modalità e motivazioni. Siamo noi per primi a limitare l’ossessione delle certezze assolute, ma quando ci sono le furbe argomentazioni interessate da parte delle Istituzioni e le reiterate insistenze a volere ciò che il 70% della popolazione non vuole, cresce il sospetto che l’operazione non sia poi tanto pulita. Ci verrà chiesto come facciamo a sapere che il 70% della popolazione è contraria al rigassificatore. Lo spieghiamo. Trieste è suddivisa in sette circoscrizioni in ognuna delle quali c’è un Presidente e un numero proporzionale di consiglieri circoscrizionali. Nelle loro sedi zonali ci sono state delle apposite riunioni in cui si sono svolte delle specifiche relazioni sulle strutture dei rigassificatori con annesse delucidazioni su tutte le infrastrutture necessarie all’impianto, sulla scelta del GNL che, notoriamente è difficilmente reperibile. Sono state spese inoltre non poche parole nelle spiegazioni delle riserve che si hanno sui rigassificatori ( sulla loro inutilità stante che possono essere sostituiti dai metanodotti ), e sui margini effettivi di sicurezza che questi impianti assicurano. Queste relazioni alle realtà circoscrizionali della città, sono state supportate da persone di grande preparazione specifica e da professionisti di grande levatura. E’ in tale modo che i “ pasdaran “ circoscrizionali sono stati messi a tacere ed il 70% dei consiglieri ha detto un secco NO ! ai rigassificatori. Questa operazione “ verità “, è stata perseguita dagli ambientalisti e dal Comitato per la Salvaguardia del Golfo, come successiva risposta al diniego del Sindaco di Trieste di far svolgere una consultazione popolare, benché questo democratico supporto sia specificamente previsto tra le modalità di svolgimento del D.Lgs. 16/01/2008 n°4 – Art. 11 Punto 1 lettera c.

Poiché le Circoscrizioni cittadine rappresentano la massima autorità di etica e diffusione sociale, il risultato chiaro raggiunto doveva essere raccolto sia dal Sindaco della città che dal Presidente della Regione Friuli Venezia Giulia. HANNO FINTO CHE NON FOSSE ACCADUTO NULLA !

Tornando sulla sicurezza diciamo che la società proponente, attraverso le pagine dello S.I.A. ( Studio impatto ambientale ), ha perseguito un programma di eccellente disinformazione, asserendo che gli eventuali accadimenti incidentali SE dovessero verificarsi, sarebbero di lieve entità e rimarrebbero confinati nell’ambito ristretto della zona di accadimento.

NON E’ COSI’. E’ difficile che accada, ma se dovesse accadere, cosa di cui nessuno ha la presunzione di prefigurarlo con certezza, così come non si può asserire ( non è una battuta ! ) che su modello matematico delle probabilità, l’accadimento incidentale potrebbe verificarsi una volta ogni milione d’anni. Questa gente deve essere tolta dalla circolazione perché è ignorante e pericolosa. Come giustamente aveva previsto la lettrice Signorini, un accadimento all’impianto di Zaule ( che verrebbe costruito contro la Legge Seveso tre le abitazioni ), potrebbe comportare la totale distruzione delle zone di : Aquilinia, S. Dorligo della Valle, Muggia, Servola e San Sabba. Continui a lottare così, cortese signora Signorini ; chissà, prima o poi, forse, qualche Istituzione capirà che Trieste è una città che è già stata privata sfortunatamente e ingiustamente dei suoi territori. Non voglia il Fato, concordare con i megalomani della politica e dell’economia, per privarla anche della presenza umana.

Sede: V. Udine n° 4/c Trieste

Mail : amici.golfo.ts@gmail.com L’addetto stampa Sito : http//amici.golfo.ts.googlepages.com Arnaldo Scrocco