Minilo je že skoraj deset let, odkar smo sprejeli referendumsko odločitev proti gradnji nove TET 3 v Trbovljah. Sprejet je bil program zapiranja premogovnikov in njihovega prestruktuiranja, opredeljeni nosilci programa, opredeljeno je bilo tudi, koliko davkoplačevalskega denarja se letno nameni za izvajanje.

V medijih je bilo zaslediti vest o ponovnem odprtju izkopa premoga v Hrastniku, na lokaciji, katera je bila zaprta zaradi velike nevarnosti zasutja in vdora vode. Vse to zaradi ugotovitve, da v rudniku Trbovlje ni več ekonomske upravičenosti izkopa. Posledice slabe ekonomske upravičenosti izkopa so vidne tudi v zamenjavi vodstva v Rudniku Trbovlje zaradi slabega poslovnega rezultata v preteklem poslovnem letu. Vse to ima za posledico tudi obratovanje TET 2 z visokimi stroški. Torej zaustavljamo obratovanje zaradi našega nereševanja sprejetih obvez.

Ker se bliža čas obračuna učinkov vloženih proračunskih finančnih sredstev v tem desetletnem obdobju, bi bilo prav, da nam odgovorni s pristojnih ministrstev končno povedo, koliko je bilo teh sredstev, kako so bila porabljena in katera nova delovna mesta so se tako zagotovila.

Vse to sprašujem zato, ker sem bil eden izmed pobudnikov referenduma, in ker je potrebno povedati davkoplačevalcem, kaj je bilo z njihovim denarjem narejenega.

Za težave zaradi pomanjkanja premoga smo vedeli že v času referenduma, vedeli smo tudi, da je lignita v Rudniku Velenje dovolj tudi za obratovanje TET 2. Vemo, da je potrebno zagotoviti vsaj transport za premog iz Velenja do Trbovelj, kakor tudi vemo, da nova cesta s svojo infrastrukturo še ni niti prišla na risalne deske projektantov. In kako daleč je potem še do izvedbe projekta, imamo tudi že izkušnje.

Vse kaže na novo dejstvo, da smo z referendumom s trboveljskim dimnikom ustvarili najvišji spomenik našemu neizvajanju dogovorjenega.

Zato z nestrpnostjo pričakujem odgovore pristojnih oseb v tej državi in seveda ne samo jaz, saj je kar 79 % udeležencev referenduma glasovalo proti novogradnji.

Kranj, 30.7.2009 Božo Dukić

IOVE Kranj

 

Pisna poslanska pobuda Vladi Republike Slovenije

ZASAVJE SI ZASLUŽI RAZVOJNO PRILOŽNOST!

Zasavski poslanci od Vlade Republike Slovenije v najkrajšem možnem času pričakujemo jasno opredelitev do dveh najbolj perečih vprašanj, ki sta ključni za prihodnost Zasavja:

1.        do bodočega razvoja zasavske energetike ter

2.        do projekta tretje razvojne osi.

Vsako nadaljnje odlašanje oziroma neodločnost vlade bi za naše okolje pomenilo nepopravljive posledice. Kljub večkratnim pobudam in vprašanjem do danes še vedno nismo dobili odgovora na vprašanje, kakšna bo usoda Rudnika Trbovlje – Hrastnik. Dokazanih 2,8 milijona ton premoga zalog govori v prid temu, da se zapiranje RTH podaljša do vključno leta 2017. Prav tako pričakujemo odgovor kakšne, če sploh, ima država načrte s Termoelektrarno Trbovlje.

V memorandumu(1) "Zasavska energetika jutri, zasavska energija – razvojna, čista, konkurenčna", smo podpisniki poudarili, da povezava tradicije in znanja, ki jo premoremo v Zasavju, kaže, kako nedopustno bi bilo, da na teh temeljih ne bi gradili prihodnosti naše regije kot pomembne slovenske energetske regije.

Med ključnimi cilji smo izpostavili naslednje ukrepe:

–        podaljšanje pridobivanja energetskega premoga iz Rudnika Trbovlje Hrastnik za potrebe TET (slednja že danes prispeva 6 odstotkov proizvedene električne energije v Sloveniji, njena nadgradnja in posodobitev pa bi omogočila višanje tega deleža),

–        prenova Bloka 4 v TET z možnostjo uporabe toplotne energije za ogrevanje Zasavja,

–        izgradnja plinsko-parne elektrarne z možnostjo njene nadgradnje v IGCC (Integrated Gasification Combined Cycle) ter implementacija tehnologije nevtralizacije toplogrednih plinov,

–        dodelitev koncesije za izgradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi

Z ohranitvijo in nadaljnjim razvojem zasavske energetike bomo omogočili ne le družbeni razvoj regije, temveč – kar v danih gospodarskih razmerah ne more biti zanemarljivo – tudi socialno varnost Zasavčank in Zasavčanov.

Zasavje danes predstavlja razvojno ogroženo območje. Poleg že navedenih problemov pa spadamo tudi med območja, ki ne ležijo ob avtocestnem koridorju. Regija je zato v nekonkurenčnem in podrejenem položaju. Za nas je izjemnega pomena, kakšna bo usoda tretje razvojne osi.

Ali bo šla čez Zasavje (v prid temu govori študija Omega Consult, 2006) ali ga bo obšla? Katero izmed opravljenih študij namerava upoštevati Vlada Republike Slovenije? Katere kriterije bo pri tem zasledovala? Če bo tretja razvojna os obšla Zasavje, kakšne so druge prometne alternative? In nenazadnje, ali je tretja razvojna os sploh še realnost ali zgolj politična krilatica?

Klub Zasavskih poslancev je 12. junija 2009 v Trbovlje povabil ministra za promet dr. Patricka Vlačiča ter predstavnike Ministrstva za okolje in prostor (delovnega srečanja se je udeležil v. d. generalnega direktorja direktorata za prostor dr. Mitja Pavliha). Ugotovitev, s katero sta soglašala oba sogovornika, je, da je bilo bistvo t.i. tretje razvojne osi v preteklih letih zanemarjeno. Povedano drugače; od ideje razvojne osi so ostale samo še osi oziroma gole prometne povezave.  Razvojni element je postal sekundarnega pomena. Ali bodo regije, kot je Zasavje, torej iz leta v leto ostajale na repu razvoja in čedalje bolj stagnirale?

Vse to so dileme, ki smo jih podpisniki že večkrat naslovili na pristojne.  Soglašamo, da je bilo v preteklih letih zamujenih veliko priložnosti – tako na lokalni kot državni ravni. Do danes nismo dobili odgovorov, na osnovi katerih bi tudi v Zasavju lahko optimistično gledali v prihodnost.  Od Vlade Republike Slovenije zato pričakujemo konkretne odgovore.

Ne more in ne sme nam biti vseeno, kakšna prihodnost čaka zasavsko dolino.

————————————————

(1) Podpisniki Memoranduma so Svet zasavske regije, Razvojni svet zasavske regije, Regionalni center za razvoj, GZS – Območna zbornica Zasavje, TET, RTH ter poslanke in poslanci ter člana Državnega sveta iz Zasavja.

Melita Župevc, poslanka SD

Miran Jerič, poslanec LDS in župan občine Hrastnik

Bogdan Barovič, poslanec SNS in župan občine Trbovlje