Povzetek, 01.09.2004

Spomenica

poslana Državnemu Zboru RS, vladi RS in slovenski in javnosti

Projekt: Mednarodno priznan Triglavski narodni park – Temeljna izhodišča

za ureditev širšega zavarovanega območja

Podpisniki: Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega

parka

Datum: September 2004

Podlaga: Varstvo naravnih vrednot je pomembna odgovornost vsake države.

Ustava Republike Slovenije
nalaga državi, da »skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne
dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni
razvoj Slovenije«.

Po Ustavi morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS.

Zakon o ohranjanju narave
je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst
na območju Slovenije.

Triglavski narodni park je po ZON širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994).

Izhodišče je ZTNP iz leta 1981.
Zunanje meje parka se le malenkostno spremenijo v korist narodnega
parka, poveča pa se delež osrednjega območja do najmanj ¾ celotnega
območja narodnega parka. Vse rešitve, ki so se že do sedaj izkazale za
učinkovite, ostanejo nespremenjene.

Sklicevanje: Posvet:
Evropska zveza (EU) in zavarovana območja: Samo en narodni park imamo –
kakšen naj bo, 12. februarja 2004 na Bledu, gradivo: Ohranimo
Triglavski narodni park za današnje in prihodnje rodove, referati in
zaključki.

Znanstveni in strokovni posvet – Triglavski narodni park? 13. nov.

2003 v Ljubljani, referati in sklepno sporočilo.

Pripombe na dopolnjeni predlog zakona o Triglavskem narodnem parku dane v okviru javne predstavitve.

Namen spomenice: Pridobiti vseslovenski sporazum (konsenz) za uzakonitev mednarodno

priznanega Triglavskega narodnega parka

UGOTAVLJAMO

Območje
Triglavskega narodnega parka je izjemno zaradi ohranjene neokrnjene
narave, zaradi kulturne krajine in številnih kulturnih spomenikov in
ima za Slovence globok simbolni pomen. V Triglavskem narodnem parku so
naravna, kulturna in duhovna dediščina neločljivo prepletene in
povezane med seboj – predstavljajo pa izjemno vrednoto, ki se kaže tudi
v bogati duhovni, kulturni, simbolni, nacionalni dimenziji, v tesni
sklenjenosti naravnega in duhovnega, fizičnega in metafizičnega,
predmetnega in simbolnega v dojemanju in pojmovanju tega prostora. Zato
obstaja v ozadju nacionalnega, to je narodno državnega varovanja TNP še
mnogo več, kot le varovanje enkratnega naravnega imetja, ki so »nam ga
v upravljanje in gospodarjenje zaupali naši vnuki«. Ne nazadnje, v teku
desetletij se je v zvezi s Triglavom in njegovim »kraljestvom« napajalo
tudi slovensko pojmovanje svobode, samostojnosti in na koncu
državnosti. (po Kmeclu, Posvet SAZU)

Triglavski narodni park je
edino, zadosti obsežno območje v Sloveniji, s površino, na kateri še
potekajo ekološki procesi na način, ki zagotavlja nemoteno delovanje
ekosistemov in razmere za razvoj naravnih habitatov in obstoj vrst.
Triglavski narodni park je tudi prostor, kjer se sodobni človek še
lahko sreča z neukročenimi silami narave, divjino, naravnim zvočnim
okoljem, temo, zvezdnim nebom, samoto in tudi tveganjem. To je tudi
edino večje območje v Sloveniji, kjer se še ohranjajo območja t.i.
»divjine«, kjer se neposredno ne poznajo vplivi človeka. Divjina pa ima
danes v svetu poleg posebne ekološke in naravovarstvene vloge tudi
pomen za človeka, njegovo duhovno sprostitev in dojemanje narave in
naravnih procesov. Triglavski narodni park je torej mnogo več, kot le
vsota številnih posamičnih naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih
varujejo že drugi zakoni – prav sklenjenost in relativna prostranost
zavarovanega območja mu daje posebno, še pomembnejšo vrednost, ki ni
pomembna le za slovenski narod, ampak tudi za Evropo in širše.

Zavedanje,
da gre v Julijcih za izjemne naravne vrednote, je staro – naš edini
narodni park ima častitljivo predzgodovino in zgodovino. Od pobud
Albina Belarja (1908), preko Spomenice Muzejskega društva iz leta 1920,
ustanovitve prvega zavarovanega območja v dolini Triglavskih jezer
(1924) in naposled ustanovitve narodnega parka (1961) in kakršnega
poznamo danes (1981). (M. Keršič Svetel)

Kljub temu, da je v
zadnjih sto letih prostor Julijskih Alp mnogo izgubil, pa je vendar v
primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Alpah, ostala naravna in tudi
kulturna dediščina naših Julijcev sorazmerno dobro ohranjena. Da gre za
izjemno dediščino, ki ni pomembna le za nas, ampak ima velik pomen tudi
v mednarodnem merilu, nam priznajo številni tuji strokovnjaki: Julijske
Alpe so kot biosferni rezervat vpisane v UNESCOV program Človek in
biosfera, možnost za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine
človeštva imajo bohinjske planine, območje Triglavskega narodnega parka
pa je zelo pomembno območje NATURA 2000.

OPOZARJAMO

Območje
Triglavskega narodnega parka premore celo vrsto naravnih in kulturnih
vrednot, ki so večini Slovencev od nekdaj svete, zato jih mora današnja
generacija ohraniti za naslednje rodove.

Predvsem je to celotno
visokogorje Julijcev – slikoviti vrhovi in gorske skupine Jalovca in
Mangarta, Prisojnika, Škrlatice in Martuljkove skupine s Špikom,
Kanjavca, Lepega Špičja, Krna in Bohinjskuh gora ter še posebej območje
okrog Triglava, z vsemi naravnimi vrednotami in znamenitostmi od
kraških pojavnih oblik do bogatega rastlinstva in živalstva.

To
so vse doline, ki se od Triglava žarkasto širijo na vse strani z vodami
dveh velikih rek, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranska Soča in
črnomorska Sava. V soškem porečju doline Trenta, Zadnjica, Lepena,
Koritnica, Bavšica, Tolminka in Zadlašca ter v porečju Save Dolinke:
Zgornjesavska dolina, Tamar, Planica, Velika in Mala Pišnica,
Martuljek, Vrata, Kot, Krma in Radovna, ter v porečju Save Bohinjke,
Savica, Bohinjsko jezero, Voje z Mostnico in Ribnica.

To so
tudi ledeniška jezera: od Bohinjskega do skupin Triglavskih, Kriških in
Krnskih jezerc visoko v gorah in nešteti vodni pojavi kot so slapovi:
Savica, Peričnik, Šum, Martuljški, Skočniki in Nadiža, strme brzice na
Soči, tesni in korita kot so v porečju Soče, na Koritnici, Tolminki in
Zadlaščici, korita Mostnice ter Vintgar pri Bledu.

To so tudi
neponovljive naravne in kulturne značilnosti v krajini ter bogata
kulturna dediščina od naselbin z značilnim ljudskim stavbarstvom in
cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva,
spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona,
iz najstarejših časov pa še nekaj arheoloških najdišč.

OBSOJAMO

Uničevanje
in ogrožanje naravnih in kulturnih vrednot na območju Triglavskega
narodnega parka z različnimi škodljivimi posegi človeka, predvsem pa
onesnaževanje okolja (zrak, voda, hrup, odpadki, itd.), uničevanje
rastlinstva in živalstva, prekomeren avtomobilski promet na območju
narodnega parka in skrajno škodljiv motorni promet po dolinah in
planinah do najbolj oddaljenih pastirskih naselij, neustrezne ureditve
parkirnih mest, pristanišč, kopališč in druge infrastrukture ob in na
našem edinem večjem ledeniškem jezeru, letalski in helikopterski promet
nad divjino in nad glavami gornikov in drugih obiskovalcev narodnega
parka, uporaba motornih sani po zasneženih planjavah, žičnice in
smučišča, tudi z umetnim snegom, planinske koče s hotelskimi uslugami,
zajezene reke, korita, brzice in uničena obrežja rek zaradi odvzema
materiala in drugih posegov, vojaške vaje vseh vrst, množične
prireditve z vso hrupnostjo in neusmiljenim onesnaževanjem okolja, lov
ob vsakem času in povsod, gozdarske posege v osrednjem območju
narodnega parka, zazidavanje najlepših predelov nezazidljive naravne in
kulturne krajine, vedno nove megalomanske načrte za hotele in druge
dobičkonosne investicije, ki jim dobičke prinaša dejstvo, da so v
narodnem parku, itd.

ZAHTEVAMO

Na
območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni
narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje,
predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi
dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi
pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja,
zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna,
škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in
kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke,
zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in
tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani
življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od
katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje
zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz
tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter
vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi
prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji
možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči
iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest
(n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi
uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih
obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in
prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter
uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij
na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja
v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije
lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu
zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe
predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske
vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja
prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in
uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja,
kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na
zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za
potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega
parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v
osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske
dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci
narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega
parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji
in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd.
ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa
zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v
upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi
gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine
komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede
sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi
predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le
šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z
zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina
življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem
objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka
iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira
vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju
ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi
učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno,
organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog
upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi
učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter
natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost
posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu
(okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet,
obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi
ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja,
vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup,
zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih
nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO
MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

POUDARJAMO

Pomen
vseslovenskega sporazuma (konsenza) o trajnem zavarovanju območja
Triglavskega narodnega parka (IUCN kategorija II) s tem, da bodo
spoštovani zgoraj navedeni cilji in nameni narodnega parka ter
upoštevani standardi in kvaliteta za dosego njegovega mednarodnega
priznanja.

Ponujamo sodelovanje pri vseh nadaljnjih aktivnostih
za dosego vseslovenskega sporazuma in pri pripravi ustreznih zakonskih
aktov in načrta upravljanja, kot tudi pri soupravljanju narodnega
parka.

POZIVAMO

Vse, ki jim je naložena dolžnost
za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da podprejo ta projekt in ga
v okviru zakonodajnega postopka o TNP ter nato v praksi uresničijo;

Vse
tiste, katerih glas lahko odločilno prispeva k uresničitvi tega
projekta, da ga podprejo – strokovne in nevladne organizacije, civilna
družba, vse generacije od najmlajših do upokojencev, združenih v
različnih organizacijah ter najširša javnost ob podpori vseh vrst
medijev.

Podpisniki:

CIPRA Slovenija

Društvo Mountain Wilderness Slovenija

Društvo slovenskih pisateljev (DSP)

Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije

Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana

DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Društvo za permakulturo Slovenije

Gorenjsko ekološko združenje,

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka

Naša Slovenija/Slovenia Nostra

Planinsko društvo RTV Ljubljana

Svetovni slovenski kongres (SSK)

Zavod za oživitev civilne družbe

Zveza društev za varstvo okolja

Zveza ekoloških gibanj – ZEG

Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji

IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA)