Ali ste vedeli, da imate večji del energije za pokritje toplotnih potreb objekta v neposredni okolici? Le z ustrezno tehnologijo morate nadgraditi toplotno energijo zemlje, vode ali zraka in boste imeli vašo hišo toplo po vaši meri.

Toplotne črpalke, ki omogočajo ogrevanje z energijo zemlje, vode ali okoliškega zraka, poznamo že dolgo. Prvotno so bile namenjene predvsem za ogrevanje sanitarne vode, pri ogrevanju objektov pa jih še vedno srečujemo manj pogosto.

Dobra uskladitev vira toplote z ogrevalnim sistemom vodi do zanesljivega in gospodarnega obratovanja toplotne črpalke in s tem ogrevanja celotnega objekta.

Delovanje toplotne črpalke:

Toplotna črpalka s pomočjo kompresorjev dvigne temperaturo vode na raven, določeno za delovanje nizkotemperaturnih sistemov ogrevanja. Na toplotno črpalko vežemo lahko tudi bojler za ogrevanje sanitarne vode in hranilnik tople vode, ki preprečuje prekomerno število vklopov toplotne črpalke.

Viri energije, ki jih za svoje delovanje lahko koristi toplotna črpalka:

– zemlja (sistem geosonda ali sistem horizontalnih kolektorjev)

– voda ( najbolj običajno je črpanje podzemne vode)

– zrak (svetujemo za območja z milimi zimami)

ZEMLJA

Iz zemlje dobimo energijo na dva načina:

– z vgradnjo vertikalnih zemeljskih sond oz. »geosond«

– z vgradnjo horizontalno položenih cevi oz. »horizontalnih kolektorjev«

Sistem geosonda:

Sistem ogrevanja s toplotno črpalko, ki za svoje delovanje izkorišča energijo zemlje iz vrtin, imenujemo sistem »geosonda«. Gre za zaprt sistem, pri katerem v zemljo izvrtamo vrtine, navadno globoke med 80 in 150 m. V vrtine vstavimo geosonde, po katerih kroži medij (voda z dodatkom glikola). V globini zemlje se medij segreje, na površju mediju toplotna črpalka odvzame cca 4 – 5˙C in tako ohlajeno vodo s pomočjo obtočnih črpalk spet vrne v globino.

V primeru večjega števila vgrajenih geosond je potrebno le-te povezati s posebnim zbiralnikom v zbirnem jašku. Od jaška do toplotne črpalke vodi ena cev za dovajanje ogretega medija, po drugi pa se ohlajen medij vrača do razdelilnika in se preko razdelilnika vrne v geosonde.

Vgradnja horizontalnih kolektorjev:

Pri horizontalnih kolektorjih toplotna črpalka za svoje delovanje izrablja shranjeno toploto sonca v vrhnjih zemeljskih plasteh, tako da vam v primeru dolgih mrzlih zim nihče ne more zagotoviti možnost ekonomične rabe do konca sezone. Za polaganje kolektorjev je potrebno izkopati približno dvakratno ogrevalno površino do globine 1,8 – 2 m. Na tem zemljišču ne smete posaditi dreves, prav tako površina ne sme biti tlakovana ali asfaltirana, saj s tem preprečite ogrevanje zemlje s padavinami.

VODA

Podzemna vode predstavlja ugoden vir energije za ogrevanje, saj je njena temperatura le malo odvisna od temperature zraka in tudi v zimskem času znaša okrog 8°C.
Za zajemanje podzemne vode se izdela vrtina ali skoplje vodnjak. Vodo na površje črpa potopna črpalka. Voda se naprej vodi do toplotne črpalke, ki ji odvzame nekaj Celzijevih stopinj. Ohlajena voda se vrača v vodonosnik, iz katerega je odvzeta oziroma, kjer to dopuščajo razmere, v površinski vodotok. Gre torej za odprt krožni proces.

Pri izvedbi ogrevanja s črpanjem podtalnice je potrebno upoštevati vzdrževanje potopne črpalke, nekaj večje redne obratovalne stroške in obveznost rednega poročanja ministrstvu po prejemu dovoljenja za rabo vode.

ZRAK

Za ogrevanje lahko uporabljamo tudi toplotne črpalke, ki za svoje delovanje koristijo okoliški zrak. Takšne toplotne črpalke lahko delujejo do -20˙C, vendar takšna raba ni racionalna. Za ekonomsko še upravičeno štejemo ogrevanje do zunanjih temperatur med 0˙C do -5˙C.

Zato vgradnjo takšnih toplotnih črpalk priporočamo predvsem za območje Primorske, drugod po Sloveniji pa takšne črpalke odsvetujemo, saj bodo v primeru dolgih, mrzlih zim porabile za svoje delovanje preveč električne energije.

Predstavitveni članek je pripravilo podjetje Geosonda d.o.o. iz Kranja.

Več informacij lahko dobite na GSM 051 311 450