c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Neškodljiva gradnja ali ruska ruleta?


Neškodljiva gradnja ali ruska ruleta?

Študijo naročil morebitni izvajalec

3. december 2009 ob 18:33
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Javnosti je bila predstavljena študija, ki kaže, da nesreča na plinskem terminalu za Koprčane in Ankarančane ne bi imela škodljivih vplivov. Organizacija Alpe Adria Green trdi nasprotno.

Študijo sta za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze. Kot je pojasnil eden izmed avtorjev študije Stojan Petelin, so upoštevali številne predpostavke, a se je kljub temu izkazalo, da je raven tveganja pod mejo dovoljenega.

Kot med drugim poudarjajo avtorji, je bilo v 40 letih uporabe tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina opravljenih več kot 80.000 potovanj in ugotovljenih 158 nesreč, ki so vse minile brez hujših posledic.

En trk v 38 letih?
V Tržaškem zalivu do zdaj trčenj ni bilo, verjetnost trčenja na plovni poti v Tržaškem zalivu pa avtorji ocenjujejo na 1 trk v 50 letih oziroma ob 100-odstotnem povečanju prometa v koprsko pristanišče na 1 trk v 38 letih. Verjetnost trčenja bi se ob gradnji plinskega terminala v Kopru še zmanjšala zaradi vzpostavitve službe za nadzor ladijskega prometa, še menijo.

Kot še poudarjajo, je za vžig zemeljskega plina včasih dovolj že statična elektrika, vendar pa zemeljski plin ni eksploziven. "Boljše je, da se plin čim prej vname in ostane požar na področju, kjer se tanker nahaja. Zelo neverjetno je, da se plin ne bi vžgal, da bi potoval daleč proč ali se dvigoval," pojasnjuje Petelin.

Stoodstotna smrtnost oseb bi ob morebitni nesreči po mnenju Petelina nastopila le v okolici tankerja oziroma v radiju do največ 100 ali 200 metrov od kraja nesreče, odvisno od okoliščin in ob pogoju, da osebe kraja nesreče ne bi pravočasno zapustile.

Z navedenimi trditvami se predstavniki okoljevarstvene organizacije Alpe Adra Green ne strinjajo. Za MMC je predsednik organizacije, Vojko Bernard pojasnil, da bi avtorji študijo, če bi bila narejena "iz poštenih namenov in ne plačanih", objavili na internetu.

AAG: Plinski terminali drugod daleč od obale
Kot dodajajo, avtor navaja 158 nesreč, ki so minile brez hujših posledic, a ob tem ne omenja, da so plinski terminali večinoma zgrajeni zunaj naselij in dovolj daleč od obale. "V Piranskem zalivu je zelo gost pomorski promet glede na velikost samega zaliva in je zato možnost nesreč toliko večja, če ne bi ob pristajanju zaprli ves koridor za vsa plovila, kar so tudi pozabili povedati," navajajo okoljevarstveniki.

Ob morebitnem vžigu tankerja se ogenj razširi po gladini morja in zajame vsa plovila, ki so v bližini; ob vžigu v pristanišču pa se ogenj razširi do dvesto metrov v premeru, "kjer je že sedaj ostavljenih kar nekaj terminalov za nafto in lahka goriva in bi lahko zaradi ‘dominoefekta’ eksplodirala", so še pojasnili v Alpe Adria Greenu, kjer menijo, da je to igranje z življenji, podobno ruski ruleti.

"Naročnik in plačnik študije agresivno pritiska"
Na ugotovitve se je že odzval poslanec SD-ja Luka Juri, ki v izjavi za javnost opozarja, da je študija, katere naročnik in plačnik je "namreč prav tisti, ki agresivno pritiska na državo za plinski terminal", v nasprotju z izsledki podobne študije, "ki jo je ista raziskovalna skupina pod vodstvom istega človeka izdelala lani".

Podobno meni poslanec Zaresa Franco Juri, ki opozarja, da "morda ni naključje, da se je ocena prve faze raziskave Pomorske fakultete pojavila z vidno naglico, prav v času, ko v DZ-ju poteka razprava o resoluciji strategije za Jadran in (ne)dopustnosti plinskih terminalov v bližini naseljenih območij".

Kot je znano, si podjetje TGE Gas Engineering prizadeva za gradnjo energetskega centra s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v Kopru. Vrednost celotne naložbe ocenjujejo na milijardo evrov.

E. S.

 

Atlantic Start izginil v noči – arhiv Slovensko morje
Ladja, katere skladišča so v začetku decembra nekaj dni gorela na doku izolske ladjedelnice, je imela sodni sklep in sklep pomorskega inšpektorja o prepovedi izplutja – V noči na nedeljo je posadka dvignila sidro in ladja je zapustila slovensko morje – Za zdaj še nobenega glasu o njej, čeprav so o njenem pobegu obveščena vsa evropska pristanišča
Izola, 3. aprila
Prek noči je s sidrišča v Koprskem zalivu skrivnostno izginila tovorna ladja namenjena prevozu južnega sadja Atlantic Start. Gre za ladjo, ki so si jo najbolj zapomnili številni gasilci, saj so se kar nekaj dni borili z ognjenimi zublji, ki so 8. decembra lani v nočnih urah izbruhnili v njenih skladiščih, ko je bila še na popravilu na doku v izolski ladjedelnici. Po remontu in popravilu vseh posledic katastrofalnega požara je bila ladja na sidrišču, saj je imela kar dva sklepa o prepovedi izplutja; sodnega, zaradi neporavnanih računov do dveh upnikov in sklepa pomorskega inšpektorja, saj plovilo ni imelo ladijskih listin. V noči na velikonočno nedeljo pa je posadka v posmeh obem sklepom, meni nič tebi nič, dvignila sidro, prižgala ladijske motorje in izplula iz slovenskega morja. Smer njene plovbe je še neznana, saj na koprski pomorski upravi niso prejeli še nobenega odziva na njihovo obvestilo vsem evropskim pristaniščem in na sekretariat pariškega memoranduma o pobegu ladje.
Zakaj se je trinajstčlanska posadka odločila za nenaden pobeg, čeprav ladja ne poseduje nobene ladijske listine, kar z drugimi besedami pomeni, da je neregistrirana in ne bi smela pluti po svetovnih morjih, ostaja neznanka, čeprav obstaja utemeljen sum, da je tako navodilo dobila od lastnika ali ladjarja.
Atlantic Start je v Koprski zaliv priplula še s tremi sestrskimi ladjami sredi lanskega leta. Njihov novi ladjar, švedska družba Holly House Shipping je namreč izbral ladjedelnico Izola za remont vseh štirih ladij. Lastnik Atlantic Start Shipping s sedežem na Cyman Islandu in novi ladjar so vse štiri ladje preimenovali, tako da so besedi Star dodali črko t in urejali tudi novo ladijsko dokumentacijo. Zadnja je bila na doku prav Atlantic Start in ko je bil remont pri kraju, je 8. decembra okoli 3. zjutraj zagorelo v enem od njenih štirih skladišč.
Več dni je trajal boj gasilcev z ognjenimi zublji. Po uspešni gasilski akciji pa sta od lastnika in ladjarja zahtevala vrnitev stroškov za posredovanje pri požaru, tako vlačilci koprskega podjetja Adria Tow, kot tudi pomorska pilotaža Piloti Koper. Obe družbi sta dosegli, da so na koprskem sodišču izdali sklep o začasni prepovedi izplutja. Sklep o prepovedi izplutja je izdal tudi pomorski inšpektor Ivo Maraspin iz uprave za pomorstvo ministrstva za promet in zveze. »Moj sklep je izhajal, ker ladja ni imela predpisanih ladijskih listin in ni imela usposobljenega sistema za gašenje požara; torej ni ustrezala vsem zahtevanim predpisom o varnostni plovbe,« je pojasnil Maraspin, ki je še povedal, da je dan ali dva pred pobegom ladjo zapustil njen hrvaški poveljnik Valter Kovačić.
Maraspin je še pojasnil, da sodno odredbo o začaasni prepovedi izplutja izvrši uprava za pomorstvo z zasegom originalnih ladijskih listin, kamor sodi vpisni list, seznam posadke in listino o usposobljenosti ladje za plovbo oziroma listine, ki tej ustrezajo. To so tudi storili, vendar zasegli so še stare, neveljavne dokumente ladje. Atlantic Start je bil na sidrišču, ker ni obstajal noben utemeljen sum, da bi izplul brez potrebnih dokumentov. No, zgodilo se je tisto, česar nihče ni pričakoval.
»Takoj po pobegu je naša uprava v skladu s pariškim memorandumom, katerega je podpisala tudi Slovenija, o tem obvestila vsa evropska pristanišča in sekretarjat pariškega memoranduma. Ker ladja ne poseduje ustreznih ladijskih listin, ne bi smela pluti in se tudi ne more privezati v nobenem evropskem pristanišču. Kje se sedaj nahaja, ne vemo, saj na naše obvestilo ni bilo še nobenega odziva. Prepričan pa sem, da njen beg ne bo dolg,« je povedal Ivo Maraspin.
S pobegom pa bo vsekakor daljša in bolj trnova pot koprskih podjetij, da od ladjarja oziroma lastnika iztržijo denar, ki so ga zahtevali za storitve, ki so jih opravili ob požaru na ladji. Iztok Umer
Slike : Toliko dima, nazadnje pa še pobeg Atlantic Starta iz slovenskega morja
08.01.2002 OBVESTILO ZA JAVNOST V ZVEZI POŽARA NA LADJI ATLANTIC START V LADJEDELNICI IZOLA
Dne 08.12.2001 je v izolski ladjedelnici izbruhnil požar na tovorni ladji Atlantic Start, last podjetja Atlantic Start Shipping LTD. Požar je bil opažen ob približno 03.40 uri s strani dežurnega delavca na doku, ki je takoj obvestil pristojne službe. Na ladji, v času izbruha požara, ni bilo nikogar od članov posadke ali delavcev ladjedelnice. Požar je naprej začela gasiti posadka s sestrske ladje Pacific Start, ki je bil zasidrana ob doku v izolski ladjedelnici. Ob 03.56 uri je na kraj požara prispela dežurna enota iz Gasilske brigade Koper, katera je nato postopoma dobivala okrepitve iz gasilskih enot iz vse Primorske. Požar je bil dokončno pogašen dne 10.12.2001 ob 18.30 uri.
Z dnem 11.12.2001 so kriminalisti UKP PU Koper, s pomočjo strokovnjakov iz Centra za kriminalistično-tehnične preiskave GPU UKP iz Ljubljane, pričeli z ogledom kraja dejanja, kateri je bil zaključen naslednjega dne. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dejanja je bilo ugotovljeno, da je požar izbruhnil na dnu štirinadstropnega skladišča št. 3. Ogenj je v celoti uničil skladišče št. 3. Pri ogledu je bilo še ugotovljeno, da so zaradi delovanja ognja in visokih temperatur nastale poškodbe tudi v skladišču št. 2 in palubi, kakor tudi v nekaterih drugih prostorih. Višine materialne škode pri ogledu kraja dejanja ni bilo možno ugotoviti in bo ugotovljena naknadno.
Na podlagi ugotovitev z ogleda kraja dejanja bodo strokovnjaki iz Centra za kriminalistično-tehnične preiskave GPU UKP iz Ljubljane podali strokovno mnenje o možnem vzroku požara.
UKP PU Koper nadaljuje z zbiranjem obvestil o možnih vzrokih požara in bo o vseh ugotovljenih okoliščinah obvestil Okrožnega državnega tožilca v Kopru.
Bakla na izolskem doku
V soboto zjutraj zagorelo v skladišču ladje Atlantic Start, ki je bila na popravilu v izolskem doku – Po 24 urah gašenja je ogenj prebil še v sosednje skladišče – Pri gašenju se je poklicni gasilec koprske brigade Denis Glavina hudo opekel, še dva kolega pa sta se laže ranila.
Izola, 9. decembra 2001
Po več kot šestintridesetih urah požar na švedski ladji pod bolivijsko zastavo Atlantic Start, ki je na popravilu v doku izolske ladjedelnice, še vedno ni ukročen. Potem ko je v soboto nekaj pred četrto uro zjutraj zagorelo v skladišču številka 3, je, ko je že kazalo, da bo gasilcem uspelo zadušiti ognjene zublje, vročina prebila steno sosednjega skladišča številka 2, ki ga je ogenj v celoti zajel. Poklicni gasilci iz Kopra, ki so se jim pridružili kolegi iz Sežane, Postojne, Nove Gorice in Ljubljane in vsa obalna prostovoljna gasilska društva, z nadčloveškimi napori tako že drugi dan bijejo boj z ognjem in skušajo preprečiti, da zublji ne bi zajeli še preostalih dveh ladijskih skladišč, strojnice in bivalnega dela ladje s poveljniškim mostom. Pri gašenju se je po rokah hudo opekel gasilec koprske brigade Denis Glavina, dva gasilca, med njimi tudi vodja intervencije Ivo Koprivec, sta se laže ranila. Za Izolane prihajajo olajšujoče vesti, da ni nobene nevarnosti za ekološko katastrofo, saj so tanki za gorivo na goreči ladji prazni, na krovu pa ni nevarnih snovi. Burja, ki močno otežuje gašenje, je prebivalcem Izole tokrat šla na roko, saj sproti odnaša smrdeči dim, ki se vali iz ladje.
Kot je povedal predsednik uprave Ladjedelnice Izola Dimitrij Živec, so njihovi delavci v petek ob 19. uri zaključili z remontom. Ladja Atlantic Start je bila zadnja od štirih ladij švedske družbe
Holly Hause iz Stockholma, ki so sočasno priplule na remont v izolsko ladjedelnico. Gre za ladje, ki prevažajo banane iz Južne Amerike, v njih pa so štiri skladišča. Vsako skladišče ima štiri etaže, ki jih ločujejo lesene obloge. »Po opravljenem delu, smo z gasilcem in našim varnostnikom opravili še dva ogleda, zadnjega okoli polnoči, ki nista pokazala nobenih nepravilnosti. Ruske pomorščake je nekaj pred 4. uro v soboto na noge dvignil dim. Sprožen je bil alarm. Začela se je akcija gašenja,« je izbruh silovitega požara opisal Živec.
Direktor koprske poklicne gasilske brigade Vilij Bržan je dodal, da so na noge dvignili ves operativni del brigade. Devetindvajsetim gasilcem so se takoj pridružili prostovoljci z obalnih društev. Iz koprske Luke so v Izolo odpluli tudi trije vlačilci, ki so opremljeni z vodnimi topovi, zaradi izjemno močne burje je bila njihova učinkovitost omejena. V Izolo so prihiteli tudi zaposleni v službi za varovanje obalnega morja in ukrepali, da ne bi prišlo do morebitnega onesnaženja morja.
Gašenje je bilo močno otežavljeno, saj so v notranjost lahko šli le gasilci z ustrezno dihalno opremo. Njihovo posredovanje je onemogočala tudi izjemna vročina, saj se je dobesedno zvijala trimilimetrska pločevina. Ladjo, ki je bila na doku so spustili tri metre v vodo, tako da je ta v notranjost vdrla skozi takoimenovane tehnološke odprtine, kar je omogočilo učinkovitjše rešene z gasilno peno, ki predvsem hladi. Velike potrebe so zato prav po penilu, saj so ga med dosedanjim potekom gašenja porabili kar 600 kilogramov v eni uri. Po zadnjih informacijah v skladišđču številka 2 le tli.
Nesreča gasilca Denisa Glavine se je zgodila, ko sta s kolegom šla preverjati stanje v skladišču št. 2 in se spuščala od vrha proti dnu. Ko sta prišla do tretje etaže, je prišlo do ognjenega udara v drugi etaži. To so opazili kolegi in ju s hitrim posredovanjem zvlekli iz skladišča. Če ne bi bilo tako hitrega posredovanja, gasilca verjetno ne bi preživela. Opečenega gasilca so odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer je bil potreben operativni poseg.
Včeraj se je zaradi požara v ladjedelnici sestal tudi operativni del občinskega štaba za civilno zaščito. Izolane so predvsem pozivali, naj se ne izpostavljajo dimu in jim svetovali, naj se takoj zatečejo v zdravstveni dom, če bi začutili težave pri dihanju. Obvestila prek elektronskih medijev so se vrstila, ker v štabu tudi niso bili povsem prepričani, da se iz ladje ne valijo tudi strupeni hlapi. Teh očitno ni bilo, saj doslej v zdravstvenem domu ni nihče iskal pomoči. Kot smo že omenili, imajo Izolani srečo burje, ki sproti odnaša smradeči dim. V nasprotnem primeru bi po besedah Zvezdana Božiča iz regisjkega štaba za civilno zaščito morali iz Ljubljane pripeljati mobilni ekološki laboratorij.
Gasilce torej čaka vsaj še ena noč nadčloveških naporov. Upati je, da bo jutro prineslo razveseljivejše vesti.
Iztok Umer (Foto: Dušan Grča) Za ogled fotografij kliknite spodnjo povezavo
1. Visok in gost dim se je valil iz ladje, ki jo je na izolskem doku zajel požar
2. Na pomoč so z vodnimi topovi pripluli tudi trije vlačilci iz koprske Luke
3. Dim iz ladijskega skladišča št. 3
4. V dveh dneh je v izolsko ladjedelnico prispelo čez 80 gasilcev