c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Tiskovna koferenca – častnik DELO


Novi dokumenti o poneverbah

AAG je pridobila nove dokaze o tem, da je bila pri pripravi dokumentacije za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah prikrita nevarnost posledic morebitnega požara in da je bila okoljska škoda namerno podcenjena.

Ka. Ž./STA, sre, 10.02.2010 13:46

 


Lokacija plinskih terminalov v Tržaškem pristanišču


foto: Ljubo Vukelič/Delo

  • Lokacija plinskih terminalov v Tržaškem pristanišču


Ljubljana – Pri dokumentaciji za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah je nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) pridobila nove dokaze, ki kažejo na ponaredbe podatkov. Nove ugotovitve kažejo, da je bila pri pripravi dokumentacije prikrita nevarnost posledic morebitnega požara in da je bila okoljska škoda namerno podcenjena.

Kot so pojasnili v AAG, je nedavna preiskava tržaških sodnih oblasti dokazala, da je projekt terminala v Žavljah, ki so ga italijanske oblasti že sprejele, skrival in podcenjeval nevarnost za prebivalce in okoljsko škodo.

Vojko Bernard iz AAG je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil, da bi morali dokazi zadostovati, da bi se gradnja terminala prekinila. Vse dodatne dokaze bodo v AAG dodali dokumentaciji, ki so jo že posredovali komisiji za peticije Evropskega parlamenta in Evropski komisiji ter o tem obvestili ministrstvo za okolje in prostor.

Poneverbe naj bi bile storjene na državni ravni, saj je po besedah italijanskega predstavnika v AAG Roberta Giurastanteja raziskava tržaških sodnih oblasti pokazala, da je bil projekt gradnje terminala sprejet ne glede na kršenje evropske direktive Sevezo, kjer ob že obstoječi nevarni snovi ne sme biti prisotna druga, ki bi še povečala učinek morebitne nesreče.

Terminal v Žavljah naj bi bil tako zgrajen v neposredni bližini dveh rezervoarjev, ki vsebujeta po 140.000 kubičnih metrov plina. Eno najbližjih nevarnosti pa predstavljajo rezervoarji za dizelsko gorivo. Obalna tržaška skladišča so namreč samo nekaj deset metrov stran od predvidenega plinskega terminala, gre pa za 35 skladišč, ki vsebujejo skupno 75.000 ton dizelskega goriva.

Podjetje za pretovor goriva je leta 2000 v varnostnem poročilu obravnavalo morebitne posledice požara. Na podlagi tega poročila bi bilo treba po Giurastantijevem mnenju izdelati študijo o ukrepih v takih primerih. "Če bi prišlo do vžiga enega ali več skladišč z gorivom, bi se posledice čutile v območju do 900 metrov daleč. V tem območju bi padali delci, ki bi lahko povzročili nove požare. Vpliv morebitne nesreče pa je bil po letu 2000 izbrisan iz varnostnega poročila," je pojasnil Giurastante.

Iz omenjenega varnostnega poročila je bil del o posledicah požara izbrisan, do česar pa po mnenju Giurastanteja ne bi moglo priti, če bi italijanska oblast ugotovila, da je prišlo do poneverbe. "Očitno je do poneverbe prišlo s privolitvijo italijanskih oblasti," je dodal.

Spremenjeno varnostno poročilo je nato potrdil tehnični odbor Furlanije Julijske Krajine, potrdili pa so ga tudi na italijanskem ministrstvu za okolje, na tržaški občini in tudi gasilska zveza.

"Na podlagi posledic, ki so bile ob nedavni podobni nesreči v ZDA, bi vpliv morebitne nesreče plinskega terminala v Žavljah segal 11 kilometrov v krogu, zajel bi cel Trst in vse do Kopra in slovenskega dela obale," je prepričan Giurastante.

Član AAG Franc Malečkar se je ob tem vprašal, zakaj italijanske oblasti in tržaška občina podpirajo gradnjo terminala v Žavljah, če obstajajo tako velike nevarnosti in če je večina proti tej gradnji. "Izkazalo se je, da bi morala občina Trst nameniti za novo čistilno napravo 20 milijonov evrov, ki pa bi jih ob potrditvi gradnje financiral investitor terminala – Gas Natural," je dejal.

Bernard je ob robu novinarske konference še izpostavil, da AAG močno nasprotuje dodatnim novogradnjam, ki bazirajo na izkoriščanju ogljika kot toplote. Nasprotujejo tudi izgradnji Teš šest, saj da je to v nasprotju s Kjotskim protokolom.

Katastrofa od Žavelj do Kopra

 

Nevladna organizacija Alpe Adria Green trdi, da ima dovolj dokazov, da zaustavi gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Zamolčane posledice v primeru požara.

Slovenska vlada gradnji terminala nasprotuje, ker Italija 
ni upoštevala slovenskih pripomb. (Foto: Žurnal24)

Slovenska vlada gradnji terminala nasprotuje, ker Italija ni upoštevala slovenskih pripomb. (Foto: Žurnal24)

Terminal v Žavljah bo po trditvah Alpe Adria Green zgrajen v bližini dveh rezervoarjev plina in 35-ih skladišč dizelskega goriva. Če pride do požara, bo na enem samem mestu tako kar nekaj tempiranih bomb, opozarjajo v organizaciji.

"Na podlagi posledic, ki so bile ob nedavni podobni nesreči v ZDA, bi vpliv morebitne nesreče plinskega terminala v Žavljah segal 11 kilometrov v krogu, zajel bi cel Trst in vse do Kopra in slovenskega dela obale," pojasnjuje italijanski član organizacije Roberto Giurastanter.

In to naj bi italijanska oblast vedela, a je bil "vpliv morebitne nesreče po letu 2000 izbrisan iz varnostnega poročila", še dodaja Giurastanter. Spremenjeno varnostno poročilo je nato potrdil tehnični odbor Furlanije – Julijske krajine, potrdili pa so ga tudi na italijanskem ministrstvu za okolje, na tržaški občini in tudi gasilska zveza, trdijo v organizaciji.

Slovenski član Vojko Bernard je prepričan, da bi morali dokazi zadostovati, da bi se gradnja terminala prekinila. Vse dokaze bodo dodali dokumentaciji, ki so jo že posredovali komisiji za peticije Evropskega parlamenta in Evropski komisiji ter o tem obvestili ministrstvo za okolje in prostor.

image