Gms: 051 311 450

Datum: 08.03.10

Zadeva: Odgovori na vprašanja »žurnal 24« za prispevek o IPPC dovoljenjih za industrijske obrate – deponije odpadkov .

1. Ocena glede ureditve komunalnih regijskih odlagališč v Sloveniji? Kje je njihov največji problem in kako lahko vplivajo tudi na kakovost življenja v Sloveniji?

Problem lokalnih – regijskih odlagališč odpadkov, sega v zgodovino devetdesetih let. Vlada je tedaj sprejela sklep, da se ustanovi po regijah, ki jih ni bilo, regijske- medobčinske "CENTRE ZA RAVNANJE Z ODPADKI – CERO" v katerih so sodelovale samo občine, stroka se zaradi političnih interesov ni poslušala, kandidati za občinske ali državnozborske volitve so ustanavljali razne CI, da bi preprečili po EU standardih načrtovane gradnje, resna društva za zaščito narave ali okolja, pa je politika zaradi svojih ozkih interesov potisnila na stranski tir. To je bila napaka, katero pa še do danes niso odpravili. V kolikor bi to vprašanje reševala stroka in nevladne organizacije, brez političnih spletk ( pohlepnosti, zavisti županov in občinskih svetnikov, lastni interesi), bi bil ta problem v Sloveniji že rešen! Za gorenjsko lahko z gotovostjo potrdim, da bi društva oziroma nevladne organizacije potrdile regijsko odlagališče v Kovorju pri Tržiču z podporo okoliškega prebivalstva v Kovorju. Predlagana deponija na Mali Mežaklji že ima nasprotnike pri okoliškem prebivalstvu, saj ni zgrajena po mednarodnih standardih, kjer na koncu reciklaže v bistvu ostane samo kompost, ki pa je v glavnem brez vonja. Sedanja situacija pa je po naših ocenah zaradi izcednih vod v Savo Dolinko in smradu ob Karavanškem predoru, katastrofalna. Letos se bo še izrazito odrazilo, ko bodo predor obnavljali in se bodo pred predorom nabirale kolone avtomobilov. Turisti se bodo Slovenije zapomnili v glavnem po smradu ob odhodu iz naše države.

Največji problem odlagališč v Sloveniji je nestrokovna gradnja odlagališč, kjer upravljali vlečejo samo dobiček v samo obnovo odlagališč, pa niso pripravljeni investirati. Ta niso zgrajena po EU standardih, lokacijo pa so izbirali v občinah in je bila izbrana politično, brez sodelovanja strokovne javnosti ter okoliškega prebivalstva. Prebivalci ob tako zgrajenih odlagališčih so izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo živali (podgane, mačke, psi,…)boleznim ter izcednih vod in podobno. Njihove nepremičnine imajo zaradi bližine nestrokovno zgrajenih deponij manjšo vrednost, poleg tega pa nimajo urejene najnujnejše infrastrukture ( trgovine, javni prevozi,..)V občinah se zavedajo, da danes smeti polnijo občinske proračune in se jim ne bodo z lahkoto odrekle, vlagale v njih pa tudi nebi.

2. Kdo bi moral prevzeti odgovornost za njihovo ureditev?

V Sloveniji bi morali po hitrem postopku sprejeti zakon s katerim bi občinam odvzeli občinam upravljanje z deponijami in ustanoviti javno agencijo Slovenije za ravnanje z odpadki, s tem bi delovalo optimalno število odlagališč glede na število prebivalcev, ker v Sloveniji še nimamo regij. Deponije bi morale dobiti status objekta državnega pomena, tako kot avtoceste, železnice…, da bi se lahko pravilno umestitve v prostor. Občine v katerih pa so locirane deponije pa bi dobile odškodnino za razvrednotenje zemljišča. Nadzor delovanja deponij bi moral biti pod strogim nadzorom lokalnega prebivalstva in društev ter NVO za varstvo okolja. Monatoringi bi morali biti javno objavljeni na svetovnem spletu, kazni za kršitelje pa zelo visoke. S takim ukrepom bi bila cena odvoza smeti za občane tudi bistveno nižja in sam nadzor nad deponijami, bi bil strokovno opravljen

3. Kdo bi jih moral toliko financirati, da bi lahko zadostili evropskim pogojem?

Vsekakor bi morala v začetku prevzeti strokovno in finančno odgovornost, da bi regionalne deponije zadostile evropskim pogojem država ( Ministrstvo za okolje in prostor) samo v tistih primerih, kjer upravljaljci iz upravičenih razlogov ne bi mogli zagotoviti dovolj finančnih sredstev za obnovo, druge pa bi morali obnoviti oziroma zgraditi z sredstvi sedanjih upravljavcev deponij. V prihodnosti pa bi to morala prevzeti Republiška agencija za ravnanje z odpadki.

4. Kakšni so vaši predlogi za rešitve in kdaj bi bilo to lahko izvedljivo po vaši oceni?

V AAG predlagamo, da MOP takoj ustanovi mešano komisijo za pripravo zakona o upravljanju z deponijami v kateri bi sodelovali MOP, strokovna javnost in okoljske NVO. Poleg odlagališč, bi morali spremeniti – poenotiti tudi zbiranje odpadkov na samem izvoru (poenotiti zabojnike po celi Sloveniji) in na deponijah zgraditi po EU standardih sortirnice preostalih odpadkov. Z tem ukrepom, bi še zmanjšali samo količino odpadkov na minimum.

V kolikor bi vlada sprejela naš predlog, bi bil projekt lahko gotov v največ petih letih.

Predsednik Alpe Adria Green

Vojko Bernard