NAMESTO IZJAVE OB SVETOVNEM DNEVU OKOLJA, KER SLOVENSKA VLADA NAMENSKO UNIČIJE OKOLJE IN NEVLADNE ORGANIZACIJE IZ TEGA PODROČJA SE JE AAG ODLOČIL, DA Z MOLKOM PROTESTIRA PROTI TAKEMU RAVNANJU SLOVENSKE VLADE!!!
Zavarovana območja so poligini trajnostnega razvoja
Brezposelnost in degradacija naravnega okolja sta med resnejšimi problemi, s katerimi se spoprijema sodobni svet. Po eni strani nezadostna uporaba človeškega kapitala povzroča brezposelnost, po drugi pa čezmerno izrabljnje naravnih virov in kopičenje odpadkov ima za posledico degradacijo naravnega kapitala. Za potek ekonomskih procesov, s katerimi človek zadovoljuje svoje potrebe, so enako potrebni kapital, človeško delo in naravni viri, omejenost ali celo pomanjkanje katerega koli izmed teh pa postavlja meje ekonomiji. Koncept trajnostnega razvoja poudarja, da je potrebno z vlaganji ohraniti vse tri vrste kapitala. Današnje zmanjševanje zalog naravnega kapitala se poskuša nadzorovati in omiliti z različnimi merami. Ena izmed teh so zavarovana območja.
Zavarovana območja so inštrument varstva narave, katerega cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost na določenem območju. Oboje lahko razumemo kot naravni kapital nekega območja. Zavarovana območja dosegajo svoje cilje z reguliranjem človekovega poseganja v naravo in s tem nujno vplivajo na lokalni razvoj in na možnosti za zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva. Ob predpostavki, da zavarovana območja vsaj deloma opravljajo nalogo ohranitve naravnega kapitala, se zastavlja vprašanje kakšen je njihov vpliv na angažiranje delovne sile ali drugače povedano na možnosti za zaposlovanje na nekem območju. Kakšen je ta vpliv smo preverili na primeru Triglavskega narodnega parka.
Primer Triglavskega narodnega parka
Triglavski narodni park (v nadaljevanju TNP) je, med vsemi zavarovanimi območji v Sloveniji, najprimernejši za proučevanje zaposlitvenih možnosti, nastalih z naravovarstvenimi dejavnostmi. Dvajset let obstoja parka s posebnim naravovarstvenim režimom je dovolj dolgo obdobje, da so posebni pogoji, drugačni od tistih v drugih delih države, vplivali na dolgoročne odločitve prebivalcev in poslovnih subjektov, delujočih na območju parka ali v njegovi okolici. Pogoji rabe naravnih virov so restriktivnejši kot na nezavarovanih območjih, to pa določa pogoje poslovanja poslovnih subjektov in s tem možnosti za zadovoljevanje interesov lokalne skupnosti. TNP je po površini dovolj obsežen (83.807 hektarjev ozemlja, kar je 4,1 % slovenskega ozemlja), da zajema zadostno število prebivalcev, poslovnih subjektov, javnih ustanov in drugih subjektov, potrebnih za odgovor na osnovno raziskovalno vprašanje.
Slika: Vrh Triglava
TNP je bil ustanovljen na območju, ki je že imelo ekonomsko, socialno in upravno strukturo, razteza se na območju Goriške in Gorenjske regije, in je vpet v širši prostor ter z njim povezan. Zato naravovarstveni režim ne vpliva samo na območje TNP-ja, temveč tudi na območje, ki leži tik ob njem. Opredelili smo ga kot 5 km širok prstan, ki obdaja TNP, in ga vključili v vrednotenje zaposlitvenih učinkov varstva narave.
Model ustvarjanja iz denarja
Opravljanje naravovarstvenih aktivnosti v TNP-ju zahteva sredstva, ki jih lahko razumemo kot vložek v tamkajšnji naravni kapital. Ta vložek, skupaj s sredstvi pridobljenimi od trženja ohranjenega naravenga kapitala, so bila izhodišče za ugotavljanje zaposlitvenih možnosti nastalih zaradi naravovarstvenih aktivnosti TNP-ju. Model ustvarjanja iz denarja, metoda, ki smo jo uporabili za ocenjevanje zaposlitvenih učinkov sredstev, vloženih v varstvo narave, je finančna metoda, zato omogoča merjenje zgolj finančne vrednosti zavarovanih območij, čeprav imajo le-ta še druge neposredno ali posredno uporabne vrednosti in seveda intrinzično vrednost. Z modelom ustvarjanja iz denarja smo ocenili, koliko in kako dotok finančnih sredstev, namenjenih varstvu narave v TNP-ju v letu 2000, povečuje povpraševanje po blagu, storitvah in delovni sili. Pri tem nismo upoštevali vseh sredstev, temveč le najpomembnejša.
Ocena zaposlitvenih možnosti nastalih iz dejavnosti varstva narave
Iz sredstev povezanih z varstvom narave v TNP-ju smo ocenili zaposlitvene možnosti in jih izrazili kot ekvivalent polne zaposlitve oziroma kot količina razpoložljivega dela. Poleg števila zaposlitvenih možnosti smo ugotavljali še vrsto in značilnosti zaposlitev. Zaposlitvene možnosti nastajajo iz sredstev, namenjenih različnim dejavnostim varstva narave, zato imajo zaposlitve različne lastnosti. Rezultati so podani v tabeli.
Neposredne zaposlitve
Iz dela sredstev, namenjenih poslovanju Javnega zavoda TNP kot organizaciji, pooblaščeni za upravljanje zavarovanega območja, nastajajo neposredne zaposlitve v samem zavodu. V letu 2000 je Javni zavod TNP ustvaril 41 ekvivalentov polnih neposrednih zaposlitev. Nekaj manj od tretjine zaposlenih je imela univerzitetno izobrazbo. Zaposlitev so našli v domačem kraju, kjer sicer primanjkuje zaposlitvenih možnosti za strokovnjake. Porazdelitev delovnih mest naravovarstvenih nadzornikov TNP-ja v prostoru je še dodatno približala delovna mesta prebivalstvu. Ti svoje delo opravljajo na različnih delih parka, kar jim omogoča zaposlitev v bližini kraja prebivanja. V redko poseljenem TNP-ju s slabimi prometnimi povezavami, ki jih otežuje gorski relief, je takšna možnost zaposlitve še posebej pomembna za zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti. Na vsakih 1.000 hektarjev TNP-ja je bila neposredno zaposleno 0,5 osebe. Za primerjavo je bilo na 1.000 ha zavarovanega območja Byerischee Wald v Nemčiji neposredno zaposlenih 4,6 oseb.
Posredne zaposlitve
Med 17 in 19 ekvivalenotv polnih posrednih zaposlitev je nastalo iz sredstev, ki jih je Javni zavod TNP porabil za opravljanje svojih nalog na zavarovanem območju (na primer pri vzdrževanju označevalnih tabel in poti v parku) ter iz nadomestnih plačil za izvajanje ukrepov Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa namenjenih spodbujanju okolju prijaznega kmetijstva.
Slika: Domačija v vasi Soča, Trenta
Skupna značilnost obeh vrst sredstev je njihov javnofinančni vir. Triglavski narodni park priteguje javna sredstva na svoje območje. Dotok javnofinančnih sredstev lahko razumemo kot vrsto investicije v lokalno ekonomijo. Te investicije so toliko pomembnejše, ker območje TNP-ja zaradi slabih prometnih, redke poseljenosti in drugih značilnosti težko pritegne tržni kapital. Javnofinančna sredstva namenjena varstvu narave imajo trajnostni značaj, saj po eni strani služijo ohranjanju naravnih virov zavarovanega območja, po drugi strani pa ponujajo ekonomske priložnosti poslovnim subjektom. Povpraševanje po delovni sili, ki ga izkazujejo ti poslovni subjekti, ponuja lokalni skupnosti, živeči na območju TNP-ja možnosti za zaposlitev. Sredstva iz naslova spodbud prijaznega kmetovanja do okolja v osnovi težijo k ohranjanju tradicionalnega načina kmetovanja, ki po eni strani daje nekoliko nižjo donosnost pridelkov kot intenzivno kmetovanje, po drugi strani pa ugodno vpliva na dvig zaposlenosti zaradi delovne intenzivnosti ter zmanjšuje uporabo agrokemičnih sredstev, kar dvignuje raven kakovosti okolja.
Inducirane zaposlitve
Cilj investicij v naravne vire TNP-ja je ohraniti naravo v čim bolj nespremenjenem stanju. Prav neokrnjena narava spodbuja turistični obisk, zato dejavnost varstva narave ima pozitiven učinek na turistično dejavnost. Sredstva, ki pritekajo v lokalno ekonomijo zaradi turističnega obiska, pogojenega z visoko ravnijo kakovosti narave, lahko razumemo kot dobiček od investicij v naravne vire. Tudi v TNP-ju so učinki od turizma veliko večji od ekonomskih in zaposlitvenih učinkov neposrednih vlaganj v varstvo narave. Število ekvivalentov polnih induciranih zaposlitev na področju turizma, pogojenih z obiskom zaradi naravnih danosti TNP-ja v letu 2000, smo ocenili med 226 in 252. V turizmu je nastalo petkrat oziroma šestkrat več zaposlitev, kot jih je neposredno v naravovarstveni organizaciji. Sezonski značaj turizma določa sezonsko zaposlovanje, zaradi katerega se s turizmom prebivalci pogosto ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo ali so zaposleni le del leta. Dopolnjevanje denimo kmetijske dejavnosti s turizmom uvaja raznolikosti v lokalno ekonomijo, kar povečuje njeno prilagodljivost spremembam in je vir dodatnega zaslužka tam, kjer tradicionalne dejavnosti ne prinašajo zadostnih zas
TNP-ja deluje v turizmu. Od turističnega obiska na njegovem območju je odvisna skoraj polovica vseh delovno aktivnih v parku. Odsotnost drugih, predvsem predelovalnih dejavnosti, je zagotovo deloma rezultat 20-letnega posebnega naravovarstvenega režima na območju Triglavskega narodnega parka. Poslovni subjekti so se zaradi omejitev, ki jih pri rabi naravnih virov določa naravovarstveni režim, preusmerili ali v zunanje robno območja ali pa v bolj prijazne dejavnosti do narave, kot je na primer turizem. Investicije v naravne vire so tako vplivale na bolj trajnostno naravnanost lokalne ekonomije, ki na dolgi rok pomeni učinkovitejše zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti. Precejšnje povpraševanje po čistem okolju, miru, tišini in drugih značilnosti ohranjenega naravnega okolja in kulturne krajine, ki ga je moč zaznati na turističnih trgih, kaže na prihodnje možnosti razvoja turizma na zavarovanem območju. Vendar se v veliki odvisnosti od turizma skrivajo tudi pasti. Razvoj turizma namreč lahko hitro ogrozi zavarovano območje, če število obiskovalcev ali neprimerna turistična ponudba prične degradirati naravne vire.
Pomen zaposlitvenih možnosti povezanih z varstvom narave za lokalni trg delovne sile
Skupno število zaposlitev, ki so nastale iz sredstev, povezanih z varstvom narave na območju TNP-ja v letu 2000 smo ocenili med 284 in 312 ekvivalentov polnih zaposlitev. Kakšen pomen ima ocenjeno število zaposlitvenih možnosti za prebivalstvo, živeče v TNP-ju? Na območju TNP-ja je leta 2000 živelo 2.352 oseb, gostota poseljenosti zavarovanega območja pa je bila izjemno nizka, saj je na km2 zavarovanega območja živelo 2,8 prebivalca. Prebivalstvo TNP-ja je starejše od prebivalstva Slovenije, predvsem je bil kontingent prebivalstva v delovno sposobni življenjski dobi (med 15 in 65 let) manjši kot v strukturi prebivalstva Slovenije. Demografski pogoji za učinkovit trg delovne sile tako niso najboljši, saj zožen kontingent delovno sposobnih zagotavlja manjši izbor delavcev, kot v preostali Sloveniji.
Trg delovne sile v TNP-ju je po svojih značilnostih specifičen. Po eni strani je delovna aktivnost nadpovprečna, brezposelnost pa podpovprečna v primerjavi s slovenskimi razmerami. To kaže, da njegovi prebivalci dokaj uspešno zadovoljujejo svoje potrebe po zaposlitvi. Ocenjenih 284–312 ekvivalentov polne zaposlitve, ki jih je ustvarilo varstvo narave, so nedvomno prispevali k nadpovprečni delovni aktivnosti prebivalcev TNP-ja.
Tabela 2: Prebivalstvo po aktivnosti v Triglavskem narodnem parku in zunanjem robnem območju, 2000
Po drugi strani je bil med delovno sposobnim prebivalstvom nadpovprečno velik delež neaktivnega (40 %), zelo verjetno upokojenega prebivalstva. Relativno nizka stopnja aktivnosti in redka poseljenost TNP-ja dajo slutiti, da del prebivalstva TNP-ja v delovno sposobni življenjski dobi ne ostaja na območju TNP-ja, ker tukaj ne more zadovoljiti svojih potreb. Z njihovo izselitvijo v druge dele Slovenije območje TNP-ja izgublja človeški kapital. V takšnih razmerah zaposlitvene možnosti, nastale iz varstva narave, niso povsem uspele rešiti problem pomanjkanja delovnih mest in preprečiti odseljevanja prebivalstva iz TNP-ja.
Zaposlitveni učinki naravovarstvenih dejavnosti presegajo okvir Triglavskega narodnega parka. Korist od cenjenih zaposlitev ima tudi zunanje robno območje, ker se del ocenjenih zaposlitev nahaja v robnem območju (na primer Uprava Javnega zavoda TNP je na Bledu) ter zato, ker del zaposlitev na območju TNP-ja zasedajo prebivalci zunanjega robnega območja. Delovni migracijski tokovi, ki nam povedo kam zaposlenih odhaja na delo glede na kraj prebivanja, potekajo v obe smeri; iz TNP-ja v zunanje območje in obratno. Migracije iz TNP-ja so močnejše kot pa na njegovo območje. Med delovno aktivnimi prebivajočimi v TNP-ju jih je imelo 25 % zaposlitev na tem območju, preostali pa so odhajali na delo bodisi v zunanje robno območje bodisi drugam. Na območje TNP-ja je na delo prihajalo 171 oseb iz zunanjega robnega območja in 34 iz drugih delov Slovenije. Skupno je tako na območju TNP-ja delalo 412 oseb. To pomeni, da je iz TNP-ja na delo drugam odhaja več ljudi, kot jih delo ima v samem TNP-ju. Glede na prostorsko lociranost zaposlitev, nastalih kot rezultat naravovarstvenih dejavnosti, močnejši delovni migracijski tokovi iz parka kot vanj sami po sebi ne zmanjšujejo pomena ocenjenih zaposlitvenih možnosti. Prav nasprotno, dejstvo, da so zaposlitve zunaj parka, potrjuje, da ima od naravovarstvenih dejavnosti korist tudi zunanje območje.
Ocenjenih 284–312 ekvivalentov polnih zaposlitev nastalih v povezavi z naravovarstvenimi aktivnostmi TNP-ja tako predstavlja med 1,2 in 1,4 % vseh zaposlitev v TNP-ju in zunanjem robnem območju.
Uvodoma smo se vprašali, ali zavarovano območje Triglavskega narodnega parka rešujejo problem premajhnega angažiranja delovne sile, tako kot bolj ali manj uspešno rešujejo problem varstva narave? Na koncu raziskave lahko odogovorimo pozitivno; del zaposlenih je svoje potrebe po delu lahko zadovoljil zaradi varstva narave v TNP-ju. Naravovarstveni režimi v Triglavskem narodnem parku omejujejo nekatere aktivnosti in z njimi ekonomske priložnosti, vendar po drugi strani spodbujajo nove ekonomske in zaposlitvene priložnosti na področjih, ki so skladna z naravovarstvenimi cilji. Sredstva namenjena naravovarstvenim aktivnostim Triglavskega narodnega parka predstavljao vlaganje v naravne vire zavarovanega območja. Ta sredstva ob varovanju naravnih virov ustvarjajo ekonomske priložnosti za lokalno prebivalstvo in spodbujajo skladen ekonomski, socialni in okoljski razvoj. Lahko rečemo, da je Triglavski narodni park po svojih učinkih ne samo inštrument varstva narave, temveč tudi inštrument lokalnega razvoja.
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
