Nevarni uplinjevalniki in koprsko pristanišče

RIM ZOPET ZAVAJA SLOVENIJO

Ljubljana, Trst 17.junija 2010

Italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo sprejela nevarnega uplinjevalnika v italijanskem tržaškem pristanišču.

Vendar pa imamo dokumentirane dokaze, da Rim poleg izsiljevanja, Slovenijo tudi zavaja s prikrivanjem drugih okoljskih čezmejnih nevarnosti, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega pristanišča in grozijo tudi slovenskemu območju.

Novi prostorski načrti tržaškega pristanišča in tržaške občine namreč predvidevajo v industrijski coni poleg uplinjevalnika in plinovoda tudi termoelektrarno na plin (ki prav tako predstavlja tveganje) ter veliko širjenje pomolov, kar bi v morje spravilo v obtok ogromne količine s težkimi kovinami onesnaženega blata (še posebej z živim srebrom).

Poleg tega ima tržaško mesto kanalizacijske podmorske izpuste 1,5 km od slovenskih teritorialnih voda, tržaško onesnaženje zraka pa se širi tudi v Slovenijo, kjer so že zabeležili nevarne količine toksičnih snovi v zraku iz tržaške smeri.

Italija je zato dolžna predložiti Sloveniji vse te vidike za čezmejno okoljsko presojo, kot to določajo evropski normativi (direktiva 2001/42/ES in direktiva 2008/50/ES, čl. 25), s katerimi skuša izsiljevati našo državo glede koprskega pristanišča, ki pa zaradi svoje zemljepisne lege nima nobenega vpliva na okolje na italijanskem območju.

Torej je dovolj, da Slovenija formalizira zahteve o vključitvi v vse legalne postopke prostorskih planov za širitev tržaškega pristanišča in nove prostorske plane tržaške občine, ki zajemajo tudi industrijsko cono z vsemi načrtovanimi novimi industrijskimi zgoraj naštetimi strukturami in s tem vrne nastalo situacijo v legalno stanje, torej v nujnost po mednarodni presoji vseh projektov, ki so nevarni tako za slovensko kot za italijansko prebivalstvo.

In to je najnujnejša, bistvena in prva zadeva, ki naj jo slovenska vlada in slovenski parlament čimprej stori in s čimer se okoljevarstveniki obračamo na vlado R Slovenije.

Želimo še pripomniti, da so v 7. številki tržaškega tednika Il Tuono (Grom) javno objavili, da gre s strani Italije za škandalozno in koruptivno politično izsiljevanje in pritiske na Slovenijo.

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

Razlaga Dokumentov

Ocenjevanje čezmejnih vplivov: Italija krši evropske normative v škodo Slovenije

Italija od Slovenije zahteva strateško čezmejno okoljsko ocenjevanje vplivov na okolje zaprostorski načrt koprskega pristanišča, ki ga je Furlanija-Julijska Krajina že zavrnila, preden je bil sploh objavljen. Istočasno pa Italija Slovenije ne obvešča o svojih projektih, ki imajo močan čezmejni vpliv.

Gre za načrtno NESPREJEMLJIVO početje Italije, ki krši evropsko zakonodajo in izsiljuje Slovenijo, da bi se odpovedala nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

S strani naše vlade je potreben odločen odgovor z zahtevo po zakonitih postopkih, ki bodo omogočali posredovanje evropskih inštitucij.

Postopka o čezmejnih vplivih, v katerih bi morala sodelovati Slovenija, sta načrt prostorskega plana za tržaško pristanišče (P.R.P.) in Splošni prostorski načrt občine Trst (P.R.G.C.), ki vključuje tudi območje močno onesnaženega obmorskega industrijskega območja, umeščenega med onesnažena območja državnega pomena. V realnosti gre za dva plana, ki pa vsebujeta iste projekte s čezmejnimi vplivi. Med drugim sta v teh planih predstavljena VIII pomol, povečanje VII pomola, plinski terminal v Žavljah, tržaška termoelektrarna, ob plinskem terminalu še plinovod za povezavo (glej priloge, ki so vzete iz P.R.P – priloga 2 in priloga 3, okoljski postopek za podmorski plinovod). Tako za načrte pristanišča (P.R.P.) kot za načrte tržaške občine (P.R.G.C.) ni bilo opravljeno čezmejno okoljsko strateško ocenjevanje (V.A.S.) kot to zahteva Direktiva 2001/42/ES.

Evropska direktiva 2008/50/ES, ki nadgrajuje direktivo 2001/42/ES, govori o postopkih glede čezmejnega onesnaževanja zraka. Onesnaževanja zraka iz tržaške industrijske cone (ki sega čezmejno v Slovenijo), je bilo natančno opisano v deželnem načrtu o kvaliteti zraka, vendar ocenjevanje čezmejnih vplivov (V.A.S.) ni bilo nikoli izvedeno, čeprav evropska Direktiva 2008/50/ES v 25. členu zahteva sodelovanje s sosednjo državo, poleg taga pa zahteva obveščanje in vključitev v proces V.A.S. tudi Evropsko komisijo (odstavek 2, priloga 4). Že leta 2008 je Slovenija z meritvami ugotovila onesnaževanje zraka, ki prihaja iz smeri Trsta (priloga 5- naslovnica Študije o čezmejnem onesnaževanju zraka).

Glede čezmejnega onesnaževanja zraka je Evropska Komisija na osnovi peticije Greenaciton Transnational Evropskemu parlamentu že pričela s proceduralnim postopkom proti Italiji, ki se vodi pod številko 1459/07. Poleg tega Italija čezmejno onesnažuje tudi morje z ne dovolj prečiščenimi izpusti kanalizacijskih vod iz celotne tržaške province. Glavni vir onesnaženja je kanalizacijski izpust v Škednju, samo 1,5 km stran od slovenskih teritorialnih voda sredi Tržaškega zaliva. Tudi v tem primeru Italija ni niti v najmanjši meri obvestila Slovenije o teh izpustih v bližini slovenskih teritorialnih voda.

Potem, ko je Greenaction Transnational zahtevala začetek postopka o čezmejnih vplivih na okolje (V.A.S.) za čezmejno onesnaževanja zraka po direktivi 2008/50/ES, sta Furlanija-Julijska Krajina in italijansko Ministrstvo za okolje odgovorila (priloga 6), da je ta postopek možen samo, če ga Slovenija direktno zahteva. Če upoštevamo ta odgovor (čeprav to ni predvideno v evropskih normativih) je torej dovolj, da Slovenija uveljavi svoje pravice in zahteva začetek postopkov o čezmejnem ocenjevanju vplivov na okolje (V.A.S.) za vse predvidene projekte!

To pomeni, da prostorski načrt za tržaško pristanišče (PRP) ne bo mogel biti sprejet brez privolitve slovenskih oblasti. In v primeru zaustavitve prostorskega načrta (PRP) bi bil načrt projekta uplinjevalnika v Žavljah ničen, kar bi tudi izničilo dovoljenje, ki ga je italijansko Ministrstvo za okolje in prostor že izdalo.

DOC 4

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 [4], opredeljuje potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, pri kateri se kar najbolj zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje ljudi, ob upoštevanju zlasti občutljivejših skupin prebivalstva in okolja kot celote, potrebo po izboljšanju spremljanja in ocenjevanja kakovosti zraka, vključno z usedlinami onesnaževal, ter potrebo po ustreznem obveščanju javnosti.

(2) Za varovanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti emisijam onesnaževal pri viru ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti. Zato bi se bilo treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije.

(3) Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka [5], Direktivo Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku [6], Direktivo 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku [7], Direktivo 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2002 o ozonu v zunanjem zraku [8] in Odločbo Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah [9] bi bilo treba bistveno revidirati, tako da bi ustrezno odražali najnovejša odkritja na zdravstvenem in znanstvenem področju ter izkušnje držav članic. Zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti je zato ustrezno, da navedenih pet aktov nadomesti ena sama direktiva, po potrebi pa še izvedbeni ukrepi.

[1] UL C 195, 18.8.2006, str. 84.

[2] UL C 206, 29.8.2006, str. 1.

[3] Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2006 (UL C 306 E, 15.12.2006, str. 102), Skupno stališče Sveta z dne 25. junija 2007 (UL C 236 E, 6.11.2007, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2007. Sklep Sveta z dne 14. aprila 2008.

[4] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[5] UL L 296, 21.11.1996, str. 55. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[6] UL L 163, 29.6.1999, str. 41. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2001/744/ES (UL L 278, 23.10.2001, str. 35).

[7] UL L 313, 13.12.2000, str. 12.

[8] UL L 67, 9.3.2002, str. 14.

[9] UL L 35, 5.2.1997, str. 14. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2001/752/ES (UL L 282, 26.10.2001, str. 69).

2. V kratkoročnih akcijskih načrtih iz odstavka 1 so lahko, odvisno od posameznega primera, predvideni tudi učinkoviti ukrepi za nadzor in po potrebi za začasno ustavitev dejavnosti, ki prispevajo k tveganju, da bi bile presežene mejne, ciljne ali alarmne vrednosti. Navedeni akcijski načrti lahko vključujejo ukrepe v zvezi s prometom motornih vozil, gradbenimi deli, ladjami na privezih in uporabo industrijskih obratov ali proizvodov ter ogrevanje gospodinjstev. V teh načrtih je mogoče upoštevati tudi posebne ukrepe za zaščito občutljivih skupin prebivalstva, vključno z otroki.

3. Ko države članice pripravijo kratkoročni akcijski načrt, omogočijo javnosti in ustreznim organizacijam, kakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, dostop do rezultatov raziskav glede izvedljivosti in vsebine posebnih kratkoročnih akcijskih načrtov ter do informacij o izvajanju teh načrtov.

4. Komisija prvič do 11. junija 2010 in potem v rednih časovnih obdobjih objavlja primere najboljših praks za pripravo kratkoročnih akcijskih načrtov, vključno s primeri najboljše prakse pri zaščiti občutljivih skupin prebivalstva, med njimi otrok.

Člen 25

Onesnaževanje zraka prek meja

1. Kadar se zaradi znatnega prenosa onesnaževal ali njihovih predhodnih snovi prek meja preseže alarmna, mejna ali ciljna vrednost in ustrezno sprejemljivo preseganje ali dolgoročni cilj, takrat zadevne države članice sodelujejo in, kadar je to ustrezno, organizirajo skupne dejavnosti, kakor je priprava skupnih ali usklajenih načrtov za kakovost zraka v skladu s členom 23, da bi se lahko taka preseganja odpravila z uporabo ustreznih, vendar sorazmernih ukrepov.

2. Komisija je pozvana, da se udeleži vsakršnega sodelovanja iz odstavka 1 ter pri tem pomaga. Kadar je to primerno, Komisija ob upoštevanju poročil, pripravljenih na podlagi člena 9 Direktive 2001/81/ES, preuči, ali je treba na ravni Skupnosti sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij predhodnih snovi, ki povzročajo onesnaževanje prek meja.

3. Kadar je to ustrezno glede na člen 24, države članice pripravijo in izvedejo skupne kratkoročne akcijske načrte, ki zajemajo sosednja območja v drugih državah članicah. Države članice zagotovijo, da sosednja območja v drugih državah članicah, ki so pripravila kratkoročne akcijske načrte, dobijo vse ustrezne podatke.

4. Kadar je presežena opozorilna ali alarmna vrednost na območjih ali v aglomeraciji blizu državne meje, se podatki čim prej zagotovijo pristojnim organom v zadevnih sosednjih državah članicah. Navedeni podatki so dostopni javnosti.

5. Pri pripravi načrtov iz odstavkov 1 in 3 ter pri obveščanju javnosti v skladu odstavkom 4 si države članice, kadar je to ustrezno, prizadevajo za sodelovanje s tretjimi državami in zlasti z državami kandidatkami.

POGLAVJE V

PODATKI IN POROČANJE

Člen 26

Obveščanje javnosti

1. Države članice zagotovijo, da se javnost in ustrezne organizacije, kakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, drugi ustrezni organi zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja, ustrezno in pravočasno obvestijo o:

(a) kakovosti zunanjega zraka v skladu s Prilogo XVI;

(b) odločitvi o odlogu v skladu s členom 22(1);

(c) vsaki izjemi na podlagi člena 22(2);

(d) načrtih za kakovost zraka iz člena 22(1) in člena 23 ter o programih iz člena 17(2).

Podatki so brezplačno dosegljivi prek lahko dostopnih medijev, vključno prek spleta ali prek katerega koli drugega telekomunikacijskega sredstva in upoštevajo določbe iz Direktive 2007/2/ES.

2. Države članice javnosti omogočijo dostop do letnih poročil za vsa onesnaževala, ki jih ureja ta direktiva.

Navedena poročila povzemajo ravni, ki presegajo mejne vrednosti, ciljne vrednosti, dolgoročne cilje ter opozorilne in alarmne vrednosti za ustrezna povprečna obdobja. Te podatke se združi s povzetkom ocene posledic teh preseganj. Poročila lahko po potrebi vključujejo tudi dodatne podatke in ocene o varstvu gozdov ter podatke o drugih onesnaževalih, za katera ta direktiva predvideva določbe o spremljanju, kot so med drugim nekatere predhodne snovi ozona, ki niso urejene s predpisi in kakor so navedene v oddelku B Priloge X.

3. Države članice obvestijo javnost o pristojnem organu ali telesu, določenem v zvezi z nalogami iz člena 3.

Člen 27

Zagotavljanje podatkov in poročanje

1. Države članice zagotovijo, da so podatki o kakovosti zunanjega zraka dostopni Komisiji v zahtevanem časovnem okviru, kakor to določajo izvedbeni ukrepi iz člena 28(2).

DOC 5

MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
V LOVRANU NAD ANKARANOM
OD MAJA 2007 DO JUNIJA 2008

http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/porocilo_Lovran.pdf

KLIKNITE NA POVEZAVO

 

                 Vojko Bernard                   Roberto Giurastante