"Morebitna eksplozija primerljiva z izbruhom vulkana"

 

 

 

21. junij 2010 ob 11:35
Ljubljana – MMC RTV SLO

Eksplozija terminala v Žavljah bi zaradi plitvosti morja prinesla posledice, večje od katastrofe v Mehiškem zalivu, je prepričan Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green.

In kaj storiti, da bi preprečili gradnjo terminalov? "Takoj tožiti Italijo," rešitev ponuja Vojko Bernard, ki je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice. "Vlada ima dovolj dokazov, ki smo ji jih posredovali, da bi gradnjo lahko preprečila," je dodal.

Posledice? Od zastrupljenih rib in morja…
Med nevarnostmi, ki jih prinaša morebitni novi plinski terminal v Žavljah, Bernard izpostavlja ohladitev vode za pet stopinj, izpuste klora, ki plin segreva, onesnaženje z živim srebrom in dvig težkih kovin in živega srebra z dna morja, do česar prihaja pri pristajanju ladij. Znano je, da živo srebro prehaja v ribe, ki jih potrošniki nato použijemo kot hrano, je dejal. "Vprašanje je, kdo bi si upal jesti ribe, obogatene z živim srebrom."

… do ekplozije katastrofičnih razsežnosti
Nevarnost bi ob morebitni eksploziji dobila katastrofično razsežnost. Če bi terminal v Žavljah zaradi morebitnih tehničnih pomanjkljivosti eksplodiral ali če bi nastal požar, bi lahko nastal domino efekt, saj v bližini stojijo tudi terminali z lahkimi naftnimi derivati in kisikom. "Nastala bi eksplozija, ki jo lahko primerjamo z izbruhom vulkana," je prepričan Bernard.

Alpe Adria Gren, čezmejna organizacija s predstavništvi v Sloveniji, Trstu in Reki, je po lastnih besedah zbrala dokumentacijo, da Rim Slovenijo zavaja s prikrivanjem ne le posledic gradnje terminala, ampak tudi drugih okoljskih čezmejnih nevarnosti, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega pristanišča in grozijo tudi slovenskemu območju.

"Italija zavaja slovensko vlado"
Med načrti je širitev dveh tržaških pomolov, terminali in morebitna dodatna skladišča. In kako nas italijanska stran zavaja? "Lažna je predpostavka, da se bo voda ohladila le za dve stopinji, terminal bi stal preblizu že obstoječih nevarnih objektov, kar direktiva Saveso 2 ne dopušča, zlagan je podatek o globini morja in drugo," je naštel Bernard in dodal, da je navedbe raziskala in potrdila tudi italijanska policija. Pojasnil je, da italijanska javnost s problematiko terminalov ni dovolj dobro seznanjena, saj "prihaja do blokade medijev", nasprotujejo pa jim ljudje, ki živijo na območju, kjer naj bi terminal zgradili. "Malo ljudi tudi ve, da Italija že zdaj zaradi neučinkovite čistilne naprave onesnažuje 1,5 kilometra slovenskega morja," dejanja sosedov razkriva Bernard.

Vabljeni k branju celotnega klepeta z Vojkom Bernardom, v katerem je gost pojasnil tudi stališča do zakona o TNP-ju, Teš 6 in odpadkih.

V organizaciji niso naklonjeni niti širitvi koprskega pristanišča, saj bi povečano število ladij na občutljivem ekosistemu pustilo negativne posledice.

"EU noče, da se države tožijo med sabo"
Po Bernardovih besedah vlada torej dokaze ima, (ne)ukrepanje pa organizacija pripisuje političnemu obnašanju. "Politiki se želijo izogniti sporom. Smo v predvolilnem obdobju in vsaka napaka s strani politike bi se odrazila na rezultatu volitev. Tožba, ki bi jo morala vlada podati že pred meseci, bi bila po našem mnenju nujna, vendar EU noče, da se države tožijo med sabo," je pojasnil Vojko Bernard.

Aleksandra K. Kovač

Slovenija lahko z vključitvijo v postopke sprejetja prostorskih načrtov tržaškega pristanišča ustavi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, poudarjajo v organizaciji Alpe Adria Green.

Po njihovih podatkih je Slovenija pretekli teden že zaprosila za vključitev v te postopke, Italija pa se mora o tem odločiti do 25. junija. Kot še poudarjajo predstavniki te mednarodne okoljevarstvene organizacije, bi morala pred sprejetjem omenjenega prostorskega načrta tudi Slovenija podati svojo oceno. Če bi ga zavrnila, bi s tem zavrnila tudi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, poudarjajo.

"Če je Italija zainteresirana za razvoj koprskega pristanišča, bi morala biti Slovenija toliko bolj za razvoj tržaškega pristanišča. Na italijanskem ministrstvu za okolje so nam pojasnili, da mora Slovenija sama zaprositi za vključitev v procese, kar pa je slovenska vlada po naših podatkih že storila pretekli teden, vendar tega ni povedala," je pojasnil predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante.

"Ni mnenja, ni gradbenega dovoljenja"
Na podlagi vključitve pa lahko naša država nato zahteva oceno čezmejnih vplivov onesnaženja zraka, vode, prostorskih načrtov za razvoj Trsta in tržaškega pristanišča. "Dokler Slovenija ne izda mnenja glede terminala v Žavljah, vsi postopki stojijo, ne more biti izdano gradbeno dovoljenje niti ne morejo začeti delati," je poudaril Giurastante.

Obenem je izpostavil, da bo, če Italija Slovenije v te postopke ne bo vključila do 25. junija, sledila prijava na Evropsko komisijo.

V AAG-ju poleg tega menijo, da italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo dala zelene luči za gradnjo terminala.

V morje tudi težke kovine?
Novi prostorski načrti tržaškega pristanišča in tržaške občine po njegovih navedbah v industrijski coni poleg terminala in plinovoda predvidevajo tudi termoelektrarno na plin in veliko širjenje pomolov, kar bi v morju spravilo v obtok velike količine s težkimi kovinami onesnaženega blata.

Član AAG Franc Malečkar pa je med drugim pojasnil, da podatke o čezmejnih okoljskih vplivih že imamo. "Meteorološka postaja v zaselku Lovran, ki je najbolj prepihano območje v slovenski Istri, kaže, da ima tamkajšnje območje več žveplovega dioksida kot Trbovlje in več dušikovega dioksida kot avtocesta v Mariboru," je opozoril.

E. S.