Tudi na nivoju lokalne skupnosti predstavlja energetika velik delež različnih dejavnosti, zanje pa država ustvarja pogoje in predpisuje obveznosti, katere je sprejela po dogovoru s svojo okolico. V lokalnih skupnostih oz. občinah pa pred letošnjimi lokalnimi volitvami v ospredje zopet prihaja tudi sprejemanje lokalnih energetskih konceptov.
Nekatere občine so že sprejele takšne energetske programe, nekatere razmišljajo o njihovem sprejemu, nekatere pa še vedno prepuščajo to delo za prihodnje čase, trenutno situacijo glede priprav lokalnih energetskih konceptov v posameznih občinah ocenjuje Božo Dukić iz Inštituta za obnovljive vire energije (IOVE).
Kot razlaga, je v pripravi kar nekaj javnih razpisov za koriščenje evropskih sredstev, kjer bo predpogoj sprejet energetski koncept v lokalni skupnosti. Lokalna skupnost brez takšnega pravnega akta se namreč niti prijaviti ne bo mogla, kaj šele sodelovati v postopku, izpostavlja Dukić. »Seveda pa ni cilj države, da lokalne skupnosti sprejmejo takšne programe, temveč da jih tudi izvajajo in tako zagotavljajo izpolnjevanje sprejetih obveznosti,« ob tem poudarja Dukić.
Velik problem nepoznavanje razmer
Po njegovem mnenju pa je v lokalnih skupnostih še vedno velik problem nepoznavanje razmer s področja energetike na državni in navsezadnje na lokalni ravni. Kot meni Dukić, bi morali zato lokalne energetske koncepte dobro poznati tudi in predvsem kandidati za župane na letošnjih lokalnih volitvah.
»V večjih občinah je kandidatom za župane verjetno lažje nastopati, saj se pričakuje od obstoječih zaposlenih tovrstno znanje. Žal pa je potrebno priznati, da niti 10 odstotkov slovenskih občin nima zaposlenih poznavalcev s tega področja, tako imenovanih energetskih menedžerjev,« je še kritičen Dukić.
Energetski koncepti praksa ali črka na papirju
Lokalne energetske koncepte je že sprejela dobra polovica vseh slovenskih občin, od mestnih občin pa ga še vedno nima Ljubljana. Kot so pojasnili v svetovalnem podjetju Eco Consulting, je občina sicer že izdala javni razpis za njegovo pripravo, izvajalec pa menda še vedno ni znan.
V omenjenem podjetju tudi navajajo, da so nekatere občine pokazale zelo velik interes za pripravo lastnega lokalnega energetskega koncepta, obstajajo pa tudi občine, ki ga pripravljajo samo zato, ker pač potrebujejo ta, z zakonom predpisan dokument.
Slovenija je sprejela obveznosti o zmanjševanju emisij kot posledico rabe fosilnih goriv z ratificiranjem Kjotskega protokola. Kot ocenjujejo v IOVE, smo v dogovorjenem času namesto zmanjšanja celo presegli dogovorjeni nivo količine izpustov, zato nam sledi obvezen nakup emisijskih kuponov v višini 20 milijonov evrov letno v naslednjih štirih zaporednih letih.
Kljub neuspešnemu dogovarjanju v Kopenhagnu o zmanjšanju emisij so se članice Evropske unije dogovorile o obveznem nadomeščanju rabe fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije za 20 odstotkov do leta 2020. Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa v svojem zadnjem javnem pismu napoveduje celo 30-odstotno nadomeščanje, tako da bi do leta 2050 tovrstno rabo nadomestili za 90 odstotkov, še navajajo v omenjenem inštitutu.
Ravno v sklop tovrstnega energetskega prilagajanja pa sodi tudi obvezno sprejemanje lokalnih energetskih konceptov, ki bodo morali postati uspešni tudi v praksi, ne le na papirju.
