Novice.Dnevnik.si Novice/Svet – ponedeljek, 29.11.2010 19:28 Tekst: (sta)

V mehiškem letoviškem mestu Cancun se je začela nova okoljska konferenca

(Foto: Reuters)

 

Slovenijo bo na zasedanjih zastopala delegacija pod vodstvom ministra za okolje in prostor Roka Žarniča, v njej pa bodo tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za zunanje zadeve, parlamentarne skupine GLOBE Slovenija, kakor tudi različnih nevladnih organizacij. Konference v Cancunu se udeležuje tudi nevladna organizacija "TckTckTck", katere član je tudi Alpe Adria Green. Člani omenjene nevladne organizacije so postavili tudi piramido, ki je pokrita z več kot 10.000 fotografijami ljudi in organizacij iz vsega sveta z zahtevami po ukrepanju v smeri omejevanja izpustov toplogrednih plinov.

Tuje tiskovne agencije ocenjujejo, da naj bi se v naslednjem tednu v Cancunu zbralo 15.000 obiskovalcev iz vsega sveta, od novinarjev, politikov, državnih uradnikov, znanstvenikov ter protestnikov. Glavni ministrski del zasedanj bo potekal zadnje tri dni in kot je to na podobnih konferencah že skoraj običaj, bo dogovor, če bo do njega sploh prišlo, najverjetneje dosežen "pet minut pred 12 uro" 10. decembra. Na zadnji tovrstni konferenci v Koebenhavnu glede naslednika Kjotskega protokola o mednarodno zavezujočih omejitvah izpustov toplogrednih plinov po letu 2012, ko veljavnost protokola poteče, ni bilo. EU se je sicer že zavezala k omejitvi izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov pod raven leta 1990 do leta 2020.

Posledice podnebnih sprememb niso povsem očitne le še za republikance v ameriškem kongresu, ki so z volilno zmago na kongresnih volitvah 2. novembra vsaj za dve leti onemogočili potrditev ustreznega zakona v ZDA. Zakon, ki bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšal za 17 odstotkov nižje od ravni leta 2005, je obtičal v senatu, prihodnje leto pa imajo večino v predstavniškem domu republikanci in predsednik ZDA Barack Obama je že sprejel to dejstvo. Ob tem je očitno tudi nehal upati, da bo zakon kmalu sprejet. Leto, ki se izteka, bo medtem najtoplejše v zadnjih 131 letih, odkar se meri svetovna temperatura.

ZDA kažejo s prstom na Kitajsko

ZDA sedaj raje kažejo s prstom na Kitajsko, ki jih je prehitela, kot največja onesnaževalka okolja, čeprav obenem tudi največ vlaga v obnovljive vire energije. V ZDA pravijo, da ne morejo sprejeti pravno zavezujočih ciljev proti izpustom dokler se v tej smeri ne zaveže tudi Kitajska. Ta vrača s trditvijo, da so za spremembe podnebja v prvi vrsti odgovorne razvite države, ki so ga onesnaževale zadnjih 100 let Organizacija Greenpeace po poročanju tiskovne agencije AP poziva svet naj neha čakati na Američane oziroma naj se EU neha skrivati za ZDA. Kitajsko pa poziva naj ne odgovarja na ameriške izzive. Slovenija meni, da morajo države članice še naprej obdržati pozitivno naravnanost pri nadaljevanju pogajanj ter spodbujati k izvrševanju zavez Koebenhavnskega dogovora.

Izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Christiana Figueres iz Kostarike je menila, da se prestolnice zavedajo vse večje nuje za ukrepanje, tako na ravni okolja, kot tudi politike. Državne predstavnike je pozvala naj dokažejo, da lahko medvladni proces rodi rezultate. Sicer bodo tovrstne konference le same sebi namen. Pogajanja v Cancunu se nadaljujejo na dveh tirih, in sicer konvencijskem in kjotskem. Konvencijski tir gre v smeri sporazuma za aktivnosti in obveznosti vseh držav za področja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, prilagajanja na podnebne spremembe, razvoja in prenosa tehnologij ter finančnih tokov in investicij. Kjotski tir pa išče sporazum o obveznostih razvitih držav za drugo ciljno obdobje po Kjotskem protokolu. EU pri tem želi, da se ohrani okoljska integriteta protokola in določi ambiciozno ter učinkovito mednarodno sodelovanje vseh razvitih držav.

Brez pričakovanj za globalni sporazum

Pričakovanj o podpisu globalnega sporazuma v bližnji prihodnosti ni, proces pa se nadaljuje z iskanjem napredka pri manjših korakih. S tem naj bi se okrepilo medsebojno zaupanje, ki bi bilo podlaga za sporazum, ko bosta nanj pripravljeni tudi ZDA in Kitajska. Države v razvoju se sedaj zavzemajo predvsem za napredek pri zmanjšanju izpustov razvitih držav, razvite države pa za napredek boja proti spremembam vseh držav. Napredke je možno doseči glede zmanjševanja krčenja in degradacije tropskih gozdov ter trajnostno gospodarjenje z njimi, na področju tehnologij, financ, prilagajanja na podnebne spremembe, in merjenje ter preverjanje napredka.

Slovenija podpira znižanje izpustov toplogrednih plinov na manj kot dve toni ogljikovega dioksida na prebivalca letno do leta 2050 in se pridružuje tistim državam članicam EU, ki so naklonjene določanju vmesnih ciljev zmanjševanja emisij. Slovenija prav tako podpira financiranje boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju, v skladu z dogovorom v Koebenhavnu. Ta pravi, da bodo razvite države v obdobju 2010-2012 zagotovile 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev letno. EU se je zavezala, da bo za obdobje 2010-2012 plačala 2,4 milijarde evrov letno, Slovenija pa osem milijonov evrov.