Jesenice: 02.03.2011
IZJAVA ZA JAVNOST
Alpe Adria Green mednarodna organizacija, ki med drugim vključuje tudi Italijansko in Hrvaško civilno družbo, povezano v AAG preko GREENACTION in EKOKVARNER organizacij, se že tri leta bori z Evropsko komisijo, da bi prišlo do obravnave pritožbe AAG proti izgradnji plinskih terminalov v Žavljah in Tržaškem zalivu.
Pritožba, ki smo jo še v teh letih dopolnili, temelji na nespremeljivosti umestitve plinskih terminalov na tem področju v prostor. Evropska komisija je našo pritožbo lansko leto blokirala z izgovorom, da je še vedno mogoč politični dogovor med Slovenijo in Italijo. V AAG smo se zaradi tega odločili, da konec lanskega leta na EU komisijo naslovimo novo pritožbo, ki temelji na nezagotavljanju varnosti prebivalcev ( Italijanov, Slovencev in Hrvatov) na tem območju, pri morebitni eksploziji pl. terminalov, če bi do izgradnje prišlo.
Na naše presenečenje smo včeraj dobili odgovor EU komisije, dobili odgovor, da naše pritožbe ne mislijo niti evidentirati. V AAG smatramo to potezo EU komisije, kot kršitev temeljnih človeških pravic zagotovitve po varnem življenju 120000 prebivalcev na tem območju, ki bi ob eksploziji pl. terminalov lahko izgubili življenja.
Na prvem sestanku UO AAG se bomo, odločili o nadaljnih korakih, ki jih bomo storili, da zaščitimo človeška življenja na tem področju. Razmišljamo celo, da bi predsednika te komisije prijavili Haškemu sodišču, saj zagovarja kapital in politične odločitve ne pa varnost človeških življenj.
Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard
p.s. EU komisija direktno financira NVO v Italiji, da podpira izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu!
OGGETTO: la Vostra lettera del giorno 17.12.2010 riguardo al rigassificatore di Žavlje
Spettabile sig. Bernard,
il commissario Janez Potočnik mi ha pregato di rispondere alla Vostra lettera del giorno 17.12.2010 (la commissione l’ha catalogato sotto Ares (2011)55672, nella quale avete presentato le vostre contestazioni riguardo alla costruzione del rigassificatore di Žavlje nel porto di Trieste della ditta Gas Natural SGP S.A. (con sede in Spagna), perche’ questo rigassificatore rappresenterebbe un potenziale rischio per gli abitanti locali.
Vorremmo comunicarvi che la Commissione sta gia’ esaminando questo caso. La Commissione e’ in costante contatto con i governi sloveno e italiano, perche’ ha l’intenzione di esaminare l’adeguatezza dei procedimenti che si stanno svolgendo sulla valutazione e in particolare per quello che riguarda le conseguenze della costruzione del rigassificatore di Žavlje e anche degli altri progetti simili che si stanno progettando nel Golfo di Trieste.
A causa di questi motivi la Commissione europea non ha intenzione di registrare la Vostra lettera tra i ricorsi, ma la prendera’ in considerazione e la cataloghera’ nel contesto del caso Pilot 755/09/ENVI, che e’ stato aperto riguardo al precedente ricorso del quale siete stati informati nella lettera del 7.luglio 2010 (Ares (2010)403501) per quanto riguarda la posizione della Commissione.
EVROPSKI KOMISIJI
Generalnemu sekretariatu
B-1049 Bruxelles
Predlagatelj: mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green,
z uradnim sedežem na: Prešernova 26, 4270 –Jesenicah, SLOVENIJA
Predmet: Prijava, ki se nanaša na predlog in projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišču (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.
Razlogi: projekt plinskega terminala krši varnost prebivalcev, ki živijo na področju Tržaškega zaliva – SEVESO direktive in posledično EPAH direktive
Jeziki obravnavanja / lingue di trattazione:
– v slovenščini, kar se nanaša na korespondenco te peticije in dokumente organizacije, tehnikov in vlade Republike
Slovenije;
– in italiano per quanto riguarda le analisi dei documenti del progetto italiano, anche nella presente petizione
(l’italiano é una delle lingue minoritarie ufficiali nella Repubblica di Slovenia).
Jesenice, 14.12.2010
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina.
V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640
Spletna stran: http://alpeadriagreen.bravehost.com
Blog: http://gezslo.spaces.live.com
Facebook: http://www.facebook.com/pages/ALPE-ADRIA-GREEN/155572383629
RAZLAGA O NAMERAVANI KRŠITVI ZAKONA SEVESO V TRŽAŠKEM ZALIVU – PLINSKI TERMINAL ŽAVLJE
Kršitve zakona Seveso in v Italiji prenesena zakonsko uredba št 21 septembra 2005 – 238, pri načrtovani izgradnji plinskega terminala v Žavljah, ob slovensko – italijanski meji, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že večkrat opozarjala tudi EU institucije.
Dosje, ki smo ga pripravili, nam prikazuje pretresljiv razpad dela institucij. Že vrsto let se javne ustanove, ki med seboj konkurirajo, trudijo, da ne bi uporabile zakonov o varnosti državljanov v primeru tveganja nesreč v industrijskih objektih. In to veliko dezinformativno prikrivanje je pripomoglo, da je projekt plinskega terminala španske družbe Gas natural v Trstu dobil, prosto pot za izgradnjo.
Največjo odgovornost pri teh postopkih ima tržaška prefektura –in to vladni urad- ki je zadolžen, da pripravlja načrtovanje industrijskih nevarnosti, s tem da koordinira lokalne javne ustanove. Vendar je prefektura zaupala urejanje načrtovanja o zunanjih nevarnostih družb, ki so podvržene zakonu Seveso, zunanjemu odhajajočemu sodelavcu glede na »pomanjkanje kadra v prefekturi«. Upokojencu –kot prostovoljcu- so izročili upravljanje najbolj delikatnih nalog, ki jih mora izvršiti prefektura. Tako smo odkrili, da pri izvedbi Planov Zunanjih nevarnosti sploh niso sledili smernicam Upravne enote za javno zaščito (iz leta 2004), ampak so uporabili »ekspeditivno« metodo, ki temelji na poenostavljanju postopkov, kjer se izločijo bolj oddaljena tvegana območja v industrijskih obratih. S tem, ko namerno niso upoštevali nevarnih območij, ki ogrožajo največje število prebivalcev, se je «nevarnost drastično zmanjšala«. Seveda je šlo tukaj za virtualno zmanjšanje, saj se resnične nevarnosti ne more izbrisati. Vendar pa javne ustanove niso bile zaskrbljene zaradi tega, ker so obšle zakon Seveso. Prebivalci se namreč glede tega niso mogli pritožiti, ker o tem niso bili sploh obveščeni.
Uporabljena logika je brutalno učinkovita: če ne poznaš tveganja, se ne bojiš. In, če bi slučajno prišlo do nesreče, lahko zmeraj zaupamo »samo v usodo«.
V priloženih slikah in dokumentih vam podrobno predstavljamo kršitve:
Slika1- prikazuje realno današnje stanje – gostoto in število velikih industrijskih obratov (podvrženih SEVESO direktivi) okrog načrtovanega plinskega terminala, ki smo ga naknadno vrisali ( kvadrat z dvema redečima pikama) ter bližina stanovanjskih naselij.
Slika2 – S puščico označena je slika iz projektne dokumentacije za načrtovani pl. Terminal. Lokacijo v projektni dokumentaciji prikazujejo kot prazno in nenaseljeno – brez drugih industrijskih obratov in bližnjih stanovanjskih naselij, ki v realnosti obstajajo ( glej sliko 1).
DOC 1 – Originalna izjava o tveganju je leta 2000 predvidevala kot največjo možno nesrečo vžig rezervoarjev nafte z eksplozijami, požari in nevarnostjo za ljudi do območja stadiona in športne dvorane. Kot manjše nesreče je predvidevala izlitje nafte v morje pri pretakanju iz ladij.
DOC2 – V poročilih o napovedih tveganj iz leta 2004 (doc 2) in leta 2006 (doc 3), med projektiranjem upinjevalnika, se omenjajo samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikriva večje nevarnosti za prebivalce. Gre za očitno ponaredbo dokumentacije o tveganju – varnostne študije iz leta 2000, ki je bila leta 2004 spremenjena, sprejeta in potrjena s strani organov, ki so bili odgovorni za ocenjevanje vplivov uplinjevalnika (plinskega terminala): Ministrstvo za okolje – Italija, dežela, pokrajina, Tržaška občina, gasilci.
DOC 3 – V poročilu iz leta 2006, ki bazira na poročilu iz leta 2004, se omenja samo možni izlivi v morje, povsem pa se prikriva večje nevarnosti za prebivalce.
DOC 4 – Pomembno: v projektu uplinjevalnika – plinskega terminala so priložene kartografije, v katerih nevarna “tank farm” ne obstaja ali pa so rezervoarji uplinjevalnika prikazani, kot da bodo zgrajeni bolj daleč od nje (doc4, tehnična analiza, str17 in 45).
Kemična tovarna Linde in škedenjska livarna sta še bližje gosto naseljenim območjem, verina nesreča ( domino efekt) bi imela katastrofalne posledice za prebivalstvo – Škedenjska livarna je v dokumentaciji prikazana, kot da ni v krogu (1,5 km)
DOC 5 – Rezervoarji podjetja Linde vsebujejo 1866 ton kisika, ki v slučaju uhajanja ustvari oblak. Ta bi v primeru nesreče ustvaril silovit vžig tudi težko vnetljivih snovi, kar lahko povzroči verižno reakcijo požarov in potencialno uničujočih eksplozij. Vendar pa uradni dokumenti o predvidenih tveganjih ne govorijo, vsebujejo samo majhna naključna uhajanja plina in ne upoštevajo dimino efekta v takih primerih.
DOC 6 – Za Škedenjsko livarno so v dokumentaciji tveganja predvidena: toksični izpusti, požar in eksplozije plina iz koksarne, eksplozija plina (gas metanato), nastanek strupenega dima zaradi izgorevanja. V primeru, da pride do razbitja merilca za plin, pride do izpusta rakotvornih plinov v okolico, zaradi že tako rakotvornega plina in samovžiga nafte. Kljub temu, da je železarna oddaljena le 150-300 metrov od najbližjih hiš, so oblasti sprejele izjavo, da se nevarnost nanasa samo na notranjost objekta ( železarne)
DOC 7 – Slike – V projektu se ne omenjajo možnosti atentatov in raznih terorističnih dejanj, ki so zaradi lahke dostopnosti bodočega plinskega terminala zelo verjetne. V AAG smo, da bi dokazali, da je tak teroristični napad mogoč izvedli 16.09.2009 “TERORISTIČNI NAPAD” z fračami. Z gradu Socerb v smeri proti lokaciji morebitnega bodočega plinskega terminala v Žaveljski dragi smo streljali z orehi.
Gre za absurdno in najbolj nesprejemljivo lego od vseh 8.500 možnih točk za postavitev terminala v Italiji. Gre za zelo zaprt zaliv, s plitvim morjem, z nadpovprečno gostim prometom, gosto naseljeno obalo z vzpetinami, z že obstoječo nevarno industrijo in pristaniško dejavnostjo (v neposredni bližini je največji naftni terminal v Sredozemlju in veliko skladišče naftnih derivatov pa tudi drugih kemikalij in plinov, železarna, sežigalnica in še kaj). Zato je to najslabša možna izbira. Italija se je zanjo odločila zato, ker je to geografsko nekakšno slepo črevo, ki je z dveh strani obdano s Slovenijo in če bi prišlo do terorističnega napada, bi posledice najbolj trpeli prebivalci Trsta in bližnjih slovenskih in hrvaških krajev. V takem primeru, bi lahko naenkrat umrlo od120 do 150 tisoč Tržačanov, prebivalcev Slovenije in Hrvaške, ki živijo v bližnjih mestih in naseljih. V kolikor bi hoteli zavarovati prebivalce, zaradi možnega terorističnega napada, ki smo ga v AAG tudi dokazali, bi morali to območje varovati tako iz morja zrake in zemlje, vendar zaradi konfiguracije terena to ne bo nikoli možno.
V Tržaškem zalivu je zelo gost morski promet in je zelo velika možnost nesreč z tankerji. Ko se zgodi nesreča, so posledice okoljske posledice, lahko rečemo katastrofalne za varnost in življenja ljudi, saj je ta del zaliva zelo ozek.
Zaključek: V AAG trdimo, da ta objekt zaradi varnosti in ogrožanja zdravja ljudi lokacisko ne more vgraditi v ta prostor. Italija je najprej končala s postopki za plinska terminala in sprejela odločitve presoje vplivov na okolje EIA. Presoje varnosti ni upoštevala in jo na način, da je presoja varnosti zaporedna izločila iz EIA presoje, četudi bi po Espoo konvenciji safety morala biti del presoje (Preambula, člen 1)
Šele posledično je Italija začela s postopkom SEA -celovite presoje vplivov na okolje in razporedila dejavnosti tako, kot so narekovale že sprejete odločitve. Tako je delovala na način utemeljitve zbranega posega in ne na način da zmanjša tveganja. Tako ni delovala po načelu preventive in menimo, da nima implementiranega 12.člena Seveso direktive na primeren način, tako da bi zmanjšala tveganje.
Italija po našem mnenju ni upoštevala Seveso direktive v celoti, še posebej pa ne 12.člena Sevesa, ki je preventivne narave in nalaga razporeditev dejavnosti v prostoru tako, da se že v fazi prostorskega načrtovanja razporedijo dejavnosti, tako da se nevarnost zmanjša.
Zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev pričakujemo, da bo komisija ustavila to gradnjo saj bi v nasprotnem primeru kršila direktivo EU SAVESO in EPAH direktivo – za zdravo življenje naših otrok.
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 