NOVICA

14.04.2011

Odgovor poslancu Miranu Györeku na vprašanje o elektrarnah na bioplin

 

Sporna bioelektrarna v Pirničah – foto AAG

 

Vlada RS je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Mirana Györeka v zvezi z elektrarnami na bioplin in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec Miran Györek v pisnem poslanskem vprašanju Vladi Republike Slovenije opisuje pomen proizvodnje bioplina za razvoj kmetij in opozarja, da se je Republika Slovenija z Akcijskim načrtom za obnovljivo energijo, ki je bil posredovan Evropski komisiji, zavezala, da bomo v Sloveniji do konca leta 2010 proizvajali električno energijo v bioplinskih proizvodnih napravah s skupno močjo 30 MW, ter da bomo do konca leta 2020 imeli postavljenih že 61 MW takšnih elektrarn. Pri tem ugotavlja, da je bilo do konca leta 2010 le 14,7 MW bioplinskih elektrarn. V zvezi z navedenim sprašuje vlado, zakaj je kljub zaostajanju 25. novembra 2010 spremenila Uredbo o podporah električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ki je škodljiva za nadaljnji razvoj na področju proizvodnje bioplina in bo privedla tudi do večjih odškodninskih tožb investitorjev.

Vlada odgovarja, da je v Akcijskem načrtu za obnovljivo energijo 2010-2020 res načrtovanih 30MW-61MW bioplinskih proizvodnih naprav, vendar ne gre le za bioplinske proizvodne naprave, ki za proizvodnjo bioplina izkoriščajo biomaso iz kmetijstva, ampak so tu zajete tudi proizvodne naprave, ki izkoriščajo bioplin, proizveden iz biorazgradljivih frakcij industrijskih in komunalnih odpadkov, odplak in blata čistilnih naprav ter deponijskega plina. Če to upoštevamo, lahko iz Registra deklaracij za proizvodne naprave, ki ga vodi Agencija za energijo, ugotovimo, da je v Sloveniji do danes izdanih že 21 deklaracij za proizvodne naprave s skupno instalirano močjo 29,346 MW.

Zadnjo spremembo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki se v enem delu dotika področja bioplinskih proizvodnih naprav, smo v medresorskem usklajevanju novembra 2010 vnesli na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vnesena omejitev, zaradi katere do podpore ne bi bili upravičeni proizvajalci električne energije iz bioplina v napravah, priključenih na elektroenergetsko omrežje po 1. 1. 2011, ki bi za proizvodnjo bioplina uporabljali substrat z več kot 40 % zrnja oziroma silaže koruze in drugih žitaric, sledi skrbi za večjo prehransko varnost Republike Slovenije.

Pri oblikovanju energetske politike Vlada upošteva tudi cilje in omejitve, ki izhajajo iz drugih politik, tako tudi za področje kmetijstva. Slovenija razpolaga z omejenim obsegom kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in krme, kar je primarna naloga kmetijstva. Proizvodnja in subvencioniranje električne energije v bioplinarnah, ki kot surovino v pretežni meri uporabljajo koruzo in krušna žita, ni primerna oblika izrabe kmetijskih pridelkov.

Stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede uporabe kmetijskih rastlin v energetske namene je, da jo je potrebno postaviti v kontekst temeljnih ciljev kmetijstva, kjer je na prvem mestu pridelava zadostnih količin kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane. Takšna je tudi usmeritev in ravnanje drugih držav.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru razprave o prihodnjem razvoju kmetijstva v jeseni lanskega leta odprlo tudi vprašanje učinkovitosti sheme podpor za spodbujanje proizvodnje električne energije iz bioplina. V razpravi je bilo izpostavljeno dejstvo, da je to področje urejeno precej stihijsko, in da terja pristop k bolj sistemski ureditvi, predvsem v delu, ki se nanaša na vrste substrata, ki se uporabljajo za proizvodnjo bioplina. Z namenom, da bi se pripravila dolgoročna strategija rabe kmetijske biomase za energetske namene, je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenoval medresorsko delovno skupino, ki naj bi pripravila strokovne podlage za odločitev o politiki spodbujanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov na področju kmetijstva in gozdarstva v prihodnje.

Kot kratkoročni ukrep je bila predlagana sprememba Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, v delu, ki se nanaša na proizvodne naprave na bioplin, ki uporabljajo substrat kmetijskega izvora. Spremembo Uredbe je Vlada RS sprejela konec novembra 2010.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno skupaj z nosilcem Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Ministrstvom za gospodarstvo, proučuje možnost spremembe navedene Uredbe v smeri, ki bo spodbujala rabo substrata za proizvodnjo bioplina, ki ne bi bil pretežno sestavljen iz glavnih posevkov pridelave, predvsem koruze in drugih pravih žit.

Ker je pravno sporno dejstvo, da v zadnji spremembi uredbe ni zagotovljeno primerno prehodno obdobje za uveljavitev spremembe za investitorje, ki so že dobili gradbena dovoljenja in že gradijo proizvodne naprave, so na Ministrstvu za gospodarstvo že pripravili predlog, s katerim bomo te določbe uredbe spremenili. O vsebini spremembe Uredbe je razpravljala tudi medresorska delovna skupina. Vsebinsko se je delovna skupina opredelila za spremembo v smeri, da se po enoletnem prehodnem obdobju za prilagoditev proizvodnim napravam na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 40 prostorninskih odstotkov zrnja oziroma silaže prvih posevkov koruze in drugih pravih žit, določi spremenljivi del referenčnih stroškov v višini 70 %.

Uredba je trenutno še v medresorski obravnavi, a pričakujemo njen sprejem v kratkem.

Glede vprašanja prioritet zagotavljanja energije iz obnovljivih virov je stališče Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zelo jasno. V prvi vrsti je treba politiko na področju zagotavljanja energije usmeriti v naravne vire, kot so vodna, vetrna, sončna, geotermalna in lesna biomasa. Izraba kmetijskih surovin za energetske namene naj temelji predvsem na stranskih proizvodih kmetijske proizvodnje in kmetijski biomasi, ki ni neposredno primerna za hrano ali krmo.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je tudi bioplin priložnost za zagotavljanje boljšega dohodkovnega položaja na kmetijah, vendar na način, da bodo tega dejansko deležne kmetije. V prihodnosti si bomo prizadevali za prilagoditev podporne sheme, s katero se bo spodbujala izgradnja bioplinskih naprav, ki bi delovale kot dopolnitev osnovni kmetijski dejavnosti, s čimer bi sledili tudi cilju spodbujanja zagotavljanja dopolnilnega dohodka na živinorejskih kmetijah in s tem večjo dohodkovno varnost.