Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe
Bioplinarne: država z zamudo vzpostavlja red
Borut Vrščaj: Pridelovati energijo na kmetijskih površinah, kjer bi morala rasti hrana za ljudi, je skrajno sporno in tudi neetično
Slovenija – sobota, 21.05.2011 Tekst: Tatjana Pihlar
Ljubljana – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo v prihodnjih dneh poslalo v javno razpravo osnutek strategije uporabe kmetijske biomase za proizvodnjo bioplina, s katero naj bi odpravili stihijo na tem področju in opredelili, kako velike bioplinske naprave so primerne za naše okolje, kje naj jih gradijo in kakšno surovino naj uporabljajo.
Strokovnjaki menijo, da bi bile potrebne prostorske omejitve pri umeščanju bioplinarn v bližino stanovanjskih in drugih objektov, s čimer bi odpravili večino problemov, predvsem zaradi smradu. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
"Bioplin je potencial, ki ga ne moremo a priori zavračati, vendar mora njegova proizvodnja temeljiti predvsem na živinskih gnojilih in na odpadkih, na glavnih kmetijskih posevkih pa le, kolikor je to tehnološko sprejemljivo," je pojasnil Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na MKGP. In dodal, da bo treba zmogljivost novih bioplinarn prilagoditi velikosti kmetij, da jih denimo v obrtnih conah ne bo mogoče graditi in da tisti bioplinarji, ki bodo bioplin proizvajali brez živinskih odpadkov (gnoja in gnojevke), do subvencij za proizvedeno električno energijo ne bodo upravičeni.
Če bo strategija sprejeta v predlagani obliki, bodo morale bioplinske naprave po novem uporabljati vsaj 30 odstotkov gnojevke in največ 40 odstotkov glavnih posevkov, od tega koruzne silaže, ki je zdaj povečini glavna surovina, največ 25 odstotkov. Dr. Borut Vrščaj, strokovnjak za tla in kmetijska zemljišča na Kmetijskem inštitutu Slovenije, meni, da je pridelava koruze zato, da iz nje proizvajamo elektriko, "spet ena od zablod, ki ni zrasla v kmetijskem sektorju". Po njegovem moramo biti pri proizvodnji energije na kmetijskih zemljiščih izjemno previdni.
Še večji razmah koruznega hrošča?
"Kot glavne kulture, na primer koruzna silaža, ti pridelki nikakor ne morejo v bioplinarne. Te naprave bi morale delovati tam, kjer so količine odpadnega materiala, lahko tudi gnoja in gnojevke, prevelike in bi lahko nastali okoljski problemi. Da bomo v Sloveniji pridelovali energijo na kmetijskih površinah, kjer bi morala rasti hrana za ljudi, je skrajno sporno in tudi neetično. Bioplinarne na biomaso pridejo v poštev le, če biomaso pridelamo na degradiranih, marginalnih kmetijskih zemljiščih, ne pa na najboljših," meni Vrščaj.
"Kot pedolog tudi trdim, da bomo, če bomo pridelovali biomaso in jo mineralizirali skozi bioplin, na kmetijska zemljišča vračali zanemarljivo majhno količino organskih snovi. Zemljo bomo izčrpavali in jo siromašili s humusom. Sejanje koruze vsako leto na istih površinah bo povzročilo še večji razmah koruznega hrošča," je dodal Borut Vrščaj.
Zmeda z okoljevarstvenimi dovoljenji
O upravičenosti do podpore za električno energijo, proizvedeno v bioplinarnah, odloča Javna agencija RS za energijo. Do zdaj je izdala odločbe o dodelitvi podpore 14 bioplinskim elektrarnam, katerih seznam objavljamo v preglednici, skupaj s surovino, ki jo uporabljajo pri proizvodnji bioplina. Agencija ugotavlja, da je največ bioplinarn v velikosti nekaj manj kot en megavat. "Predvidevamo, da zato, ker je višina podpore določena glede na velikostni razred in je nazivna električna moč en megavat ravno meja med dvema velikostnima razredoma. Prehod v višji razred pomeni nižjo podporo, hkrati se postavlja tudi vprašanje ekonomičnosti dobave virov za proizvodnjo bioplina," je pojasnil Andrej Špec iz sektorja električne energije na Agenciji RS za energijo. Glede tega, kakšne bioelektrarne potrebujemo v Sloveniji, pa je odgovoril, da je treba iskati ravnotežje med kmetijsko in gospodarsko politiko. "Če želimo, da bo podporna shema na dolgi rok uspešna s stališča povečanja deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije, moramo predvsem zagotoviti vnaprej znane pogoje za potencialne investitorje – ob upoštevanju sonaravnega razvoja," je povedal Špec.
Po novem naj bi bilo mogoče bioplinarne graditi le s soglasjem kmetijskega ministrstva, trenutno je to zgolj stvar upravnih enot, ki izdajajo gradbena dovoljenja zanje. Vendar pri tem vlada velika zmeda, saj investitorjem dajejo zelo različne napotke o tem, v katerih primerih potrebujejo okoljevarstvena dovoljenja (OVD) in v katerih ne. Nekatere upravne enote izdajajo gradbena dovoljenja brez vsakršnih OVD, in to celo, ko je naprava zavezanka za pridobitev OVD po direktivi IPPC. Vrsta OVD je odvisna od vrste in količine vhodne surovine, ki jo obdelujejo v bioplinarni, v skladu z zakonom o varstvu okolja ter uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, pa bi IPPC OVD pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebovale vse naprave, ki na dan predelajo več kot deset ton živalskih odpadkov. Če prav razumemo zakonodajo, bi morale bioplinarne, velike en megavat, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo več kot 20 odstotkov gnoja ali gnojevke, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja imeti dovoljenje IPPC.
A ga ima po podatkih Agencije RS za okolje le Koto Ljubljana za vse naprave, v svoji bioplinarni pa predeluje le biološko razgradljive odpadke. IPPC-dovoljenje je za bioplinarno v Dražencih (ki še ne deluje) že pridobila Perutnina Ptuj, brez obveznega dovoljenja IPPC in brez vloge zanj pa je bioplinarna Bioenerg v Lokvah pri Črnomlju, Panvitina bioplinarna Nemščak na OVD IPPC čaka, bioplinarni Gjerkeš v Dobrovniku (ki obratuje že od leta 2007) in Šijanec v Ormožu (pognali naj bi jo prihodnji mesec) sta vlogi za OVD IPPC oddali nedavno, Ketrova bioplinarna v Vučji vasi, ki naj bi v kratkem začela obratovati, po podatkih Agencije za okolje ni oddala nobene vloge za okoljevarstveno dovoljenje, enako velja za bioplinarno Kolar Turnišče. Bioplinarna Petač iz Zgornjih Pirnič pa je 12. maja letos oddala vlogo za OVD emisije v zrak, ki je v postopku reševanja, čeprav je usoda te elektrarne, ki so jo odprli pred letom dni, a še ne obratuje, negotova. Gradbena inšpekcija je namreč ugotovila, da je zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato je napisala sklep o rušitvi objekta, investitor pa se je nanj pritožil.
Banka Slovenije nima pregleda nad krediti bioplinarjem
Gradnja bioplinarne z nazivno močjo enega megavata v Sloveniji stane od šest do sedem milijonov evrov, v Nemčiji, denimo, le med dva do tri milijone. Investitorji se na svojih spletnih straneh sami hvalijo, da so denar za gradnjo bioplinarne v celoti ali v veliki meri zagotovili s kreditom (najpogosteje jih najemajo pri mariborski banki in NLB), zato smo Banko Slovenije kot nadzorni organ povprašali, koliko kreditov in v kolikšnem skupnem znesku so slovenske banke do zdaj odobrile za gradnjo bioplinarn. Mirjana Samardžija nam je pojasnila, da Banka Slovenije nima podatka o danih kreditih za gradnjo bioplinskih naprav, "ker način zbiranja podatkov ne zahteva evidenc bank po tem (zelo specifičnem in ozkem) kriteriju". Za kredite posredno jamči tudi država, in sicer s tem, ko se obveže, da bo 15 let po subvencionirani ceni odkupovala elektriko iz bioplinarn. Na vprašanje, ali je to zadostno zavarovanje kredita, Banka Slovenije odgovarja: "Subvencionirana cena ni zavarovanje, vsekakor pa prispeva k uspešnosti naložbe in načrtovanemu denarnemu toku, ki je zelo pomemben element pri presoji banke o upravičenosti financiranja takšne naložbe v bioplinske naprave." Dodali so še, da Banka Slovenije do zdaj v nadzoru ni zaznala "pomembnejših materialnih izgub in daljših zamud s strani kreditojemalcev, ki bi se potencialno ukvarjali s pridobivanjem tovrstne energije".
Arso: Bioplinarne ne sodijo v naselja
Zaradi Ketrove bioplinarne Petač se pritožujejo krajani Pirnič, saj je objekt sredi vasi in le streljaj od najbližjih hiš. Podobno je tudi s Panvitino bioplinarno v Motvarjevcih v Prekmurju, zato smo Agencijo RS za okolje (Arso) vprašali, kakšno je njihovo stališče o tem, kje graditi bioplinarne, kako velike naj bodo in kakšno surovino naj uporabljajo, da bodo kar najmanj moteče za okolje. Takole so nam odgovorili: "V slovenski zakonodaji z okoljskega vidika ni nobenih zahtev za minimalne razdalje bioplinarn do naselij, prav tako ni zakonskih omejitev glede emisije vonjav. Strokovno stališče Arso pa je: naprave naj bodo zaradi možnosti emisije neugodnih vonjav umeščene proč od naselij. Umestitev takih naprav v prostor mora biti predvidena oziroma (ne)dovoljena s prostorskimi urbanističnimi načrti. Če bioplinarno postavijo blizu naselja, je z ukrepi za omejevanje emisije vonjav pojavljanje neugodnih vonjav v praksi težko preprečiti."
Lani skok proizvodnje bioplinov
Andreja Šalamun
vsi članki avtorja
Tanja Srnovršnik
vsi članki avtorja
Proizvodnja primarne energije je bila v Sloveniji lani v primerjavi z letom 2009 večja za dva odstotka. Na to je vplivala predvsem za osem odstotkov večja proizvodnja obnovljivih virov energije. Med temi se je najbolj okrepila proizvodnja bioplinov, kar za 80 odstotkov, kažejo začasni podatki Sursa . Proizvodnja električne energije na generatorju je lani znašala 16.433 gigavatnih ur.
Največ elektrike je bilo proizvedene v termoelektrarnah (37 odstotkov), sledile so jedrska elektrarna (34) in hidroelektrarne (29 odstotkov). Oskrba z energijo – ta poleg proizvodnje primarne energije zajema še uvoz in izvoz energije – je bila lani približno za tri odstotke večja kot predlanskim. Na to sta vplivali predvsem desetodstotno povečanje oskrbe z obnovljivimi viri energije in štiriodstotno povečanje oskrbe z zemeljskim plinom.
ODGOVOR NA VPRAŠANJE AAG, O SESTAVI SUROVINJ, KI SE KURIJO V BIOPLINARNAH
ALPE ADRIA GREEN, namerava v prihodnje preveriti vse izpuste v bioelektrarnah na področju Slovenije, ker obstaja utemeljen sam, da je nekaj “napisano na papirju” drugače pa se dela v praksi “PO DOMAČE”!
Bioplin v Sloveniji še išče ustrezno pozicijo v energetski proizvodnji
Datum: 23. maj 2011 Avtor: Martin Kerin Kategorija: Članki
Tema: Električna energija , OVE in URE , Energetska politika
Gradnja bioplinskih elektrarn tudi v Sloveniji počasi postaja odgovor na smernice Evropske unije (EU). V mariborskem podjetju Keter Organica, proizvajalcu bioplinarn v Sloveniji, pravijo, da je Ministrstvo za gospodarstvo v zeleni tehnologiji že prepoznalo prednosti za državo in naravo, zato s te strani tudi ni nobenih zadržkov in pomislekov glede obnovljivih virov energije. Tekma na področju razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov pa naj bi bila sicer vse bolj ostra.
FOTO: arhiv Keter OrganicaSlovenija je po vzoru EU sprejela akcijski načrt in obveze za povečanje pridobivanja zelene energije iz obnovljivih virov in zmanjševanje izpusta CO2 v ozračje. S tem so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas spodbudili investitorje h gradnji različnih naprav za pridobivanje zelene energije. »Čeprav so slovenske subvencije med najnižjimi v Evropi, pa zadostujejo za razvoj tovrstne tehnologije in nudijo podjetnejšim kmetovalcem dovolj veliko spodbudo za izboljšanje ekonomike kmetovanja,« ocenjujejo v omenjenem podjetju.
Proizvodnja bioplina zahteva spremembo slovenske uredbe
V podjetju dodajajo, da je trenutna uredba za področje bioplina pri nas nekoliko nedomišljena, kar je ugotovila tudi vlada in je zato sprejela popravek. Nova verzija uredbe sicer še ni potrjena. Slovenski proizvajalec bioplinarn obenem poudarja, da bi bilo nujno potrebno skrajšati tudi roke za pridobivanje številnih dovoljenj, kot je npr. okoljevarstveno, katerega rok za pridobitev znaša tudi do enega leta in pol.
Bioplinarne so sicer svoje mesto našle tudi v predvidenem nacionalnem energetskem programu. Slovenija se je v EU zavezala, da mora do leta 2020 zagotoviti 25 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov energije, od tega je po akcijskem načrtu predvidene električne energije iz bioplina 61 MW. Po zavezah, ki jih je sprejela naša vlada, bi letos moralo obratovati že za 30 MW bioplinarn, kar je dvakrat toliko, kot jih imamo sedaj.
O odgovornosti Ministrstva za kmetijstvo
Za zaostanek v izvajanju akcijskega načrta v omenjenem proizvajalcu bioplinarn krivijo Ministrstvo za kmetijstvo, ki je, kot menijo, s samovoljno spremembo uredbe ignoriralo tako smernice in zaveze EU kot tudi Slovenije. S postavitvijo bioplinskih elektrarn bi se lahko celoten scenarij začel obračati v pozitivno smer, saj bi lahko s pomočjo teh naprav izpolnili zahteve akcijskega načrta za zagotavljanje zelene energije. V Keter Organica poudarjajo, da bi kmetje lahko zagotovili večjo samooskrbo, saj bo potreba po surovinah razlog za povečanje potreb po številu živine in prašičev, prav tako pa bi tudi oživili sedaj zaraščene in opuščene obdelovalne površine.
V Keter Organici obenem menijo, da pri nas največjo škodo bioplinu trenutno povzročata nevednost in slabo poznavanje tehnologije. Zelo sporno naj bi bilo predvsem mišljenje, da v bioplinarnah kurijo hrano.
Za gradnjo bioplinskih elektrarn naj bi na slovenskem podeželju sicer obstajalo več kot dovolj potrebne biomase, manjkalo pa naj bi le še zavedanje, da je z njimi mogoče ohranjati okolje, zmanjševati porabo energije, ustvarjati nova delovna mesta in s tem podlage za razvoj podeželja. Večja težava je morda v tem, da ljudje v lokalnih skupnostih pogosto čutijo odpor do novih tehnologij, kar je morda tudi posledica slabe informiranosti o teh tehnologijah oz. o pozitivnih vplivih bioplinskih elektrarn.
Te morajo seveda delovati brez emisij, hrupa in smradu. V omenjenem podjetju poudarjajo, da so se v Evropi bioplinske elektrarne dobro obnesle in jih vztrajno zagovarjajo tako okoljevarstveniki, ki zahtevajo, da bi se z njimi nadomestilo termoelektrarne in nuklearne elektrarne, kot tudi tisti, ki si prizadevajo za oživljanje kmetijstva in povečanje samooskrbe s hrano.
Za ministra bioplin možnost, ne pa prioriteta
Kmetijski minister mag. Dejan Židan ob tem pravi, da na bioplin gledajo kot na eno od možnih dopolnilnih dejavnosti, ki pomagajo kmetijam pri njihovem razvoju, čeprav morajo kljub vsemu kot osnovno dejavnost ohraniti kmetijstvo.
Pravi, da je bioplin sicer priložnost tudi za slovenske kmete, obenem pa poudarja, da Slovenija razpolaga z omejenimi površinami zemljišč za pridelavo hrane in krme, kar je primarna naloga kmetijstva. Židan je prepričan, da proizvodnja in subvencioniranje električne energije v bioplinarnah, ki kot surovino v pretežni meri uporabljajo koruzo in krušna žita, nista primerna in je to napačna raba kmetijskih pridelkov. Obenem pa navaja, da na ministrstvu zeleno energijo zelo zagovarjajo, ker je v kmetijstvu, lesarstvu in gozdarstvu zelo veliko odpadne biomase. Zato želijo, da ta ne bi bila odpadek, pač pa substrat, s katerim bi kmetija še laže preživela.
Na ministrstvu torej zeleno energijo podpirajo, pri čemer pa ji zanima le dobrobit kmetij, ne pa proizvajalcev tehnologij. Židan je ob tem za Energetiko.NET povedal, da v Sloveniji ni prostora za velike objekte za proizvodnjo energije iz energetskih rastlin. »Resnično potrebujemo strategijo, po kateri bo ta dejavnost pridelavo hrane dopolnjevala, ne pa ji konkurirala,« meni.
Minister dodaja, da je problem slovenskih bioplinarn predvsem visok delež koruze v substratu za proizvodnjo bioplina. Za obratovanje namreč potrebujejo toliko silažne koruze, kot jo zraste na 3.000 do 3.500 hektarjih. Prav tako je mnenja, da bioplinarne, ki so pri nas nastale do zdaj, niso ustrezno povezane s kmetijstvom; z njim jih veže v glavnem samo to, da uporabljajo surovine iz kmetijstva.
V proizvodnji bioplina kljub temu vse večja konkurenčnost
Tekmo na področju razvoja pridobivanja energije iz obnovljivih virov proizvajalci sicer že ocenjujejo kot zelo ostro. V Keter Organici ob tem še navajajo, da sedanji razvoj poteka v smeri optimiziranja mešanice za pridobivanje bioplina iz čim manjše količine surovin za čim boljši izkoristek bioplina. V mariborskem podjetju prizadevanja usmerjajo tudi v razvoj encimov za dodatno razgradnjo snovi, kot sta celuloza in lignin, ki se v dosedanjem procesu ne razgradita. S tem naj bi količino proizvedenega bioplina še povečali.
NADALJEVANJE: bioplinarne in nadzor nad njihovim delovanjem – Subvencioniramo lastno smrt ?
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 