Odprto pismo dr. Janezu Potočniku, evropskemu komisarju za okolje

Že kot minister za okolje in prostor 1900-1994 sem bil deležen pobude našega Geoplina za podoben plinski terminal na koncu Debelega rtiča, ki bi konkuriral enakemu terminalu na otoku Krku za oskrbo do Zagreba in dlje. Zavrnil sem jo, ker je nesmiselno zapraviti Debeli rtič in slovensko krajino za trženje tranzita plina skozi Slovenijo za strateške potrebe Hrvaške. Desetletje po tem se je podobna zgodba, ki traja še danes, ponovila v vseevropski entropiji konkurenčnosti kapitala. Takrat smo v okviru Gibanja za pravičnost in razvoj (GPR), ki mu je načeloval dr. Janez Drnovšek, pravočasno reagirali v sodelovanju in na pobudo Civilnega gibanja Istre (CZI) združeno s civilno iniciativo Krasa severne in južne Primorske.

Danes imamo srečo, da ste Vi evropski komisar za okolje, kajti, kot slovenski državljan ste zavezani tudi slovenski Ustavi, kjerkoli delujete. Ta je v 67. členu (na katerega edinega je pozval dr. Danilo Türk ob praznovanju dvajsetletnice Ustave) popolnoma jasna: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«. Torej »gospodarska pobuda je svobodna« le, kadar je kapital odgovoren v vseh treh funkcijah. V naraščajoči krizi imate možnost slovensko ustavno zavezo uveljaviti kot dobro evropsko prakso. Zato Vam pošiljam v izvorniku še danes aktualna »Stališča okrogle mize proti izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, atrij Turjaške palače v torek 6. junija 2006 ob 17 uri, Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, 1000 Ljubljana:

(1) Vprašanje izgradnje dveh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva presega vprašanje zaščite Severnega Jadrana in še posebej Tržaškega zaliva kot posebno občutljivega morskega in obmorskega področja z ekološkega, krajinskega, plovnega in varnostnega vidika. Na meji sosed, Italije in Slovenije, gre za stik dveh transevropskih plinovodnih omrežij, vzhodno od Jadranskega morja z azijskim zaledjem ogromnih in dolgoročnih zalog plina in zahodno od Jadranskega morja s prekomorskim zaledjem tudi do desetkrat manjših in časovno bolj omejenih zalog, kjer se oskrba vedno bolj zagotavlja tudi s plinskimi terminali.

(2) Naravna ločnica obeh sistemov je zaprto Jadransko morje in Tržaški zaliv kot njegov najbolj zaprti in najplitkejši del, obkrožen tudi z izjemno zgoščeno kvalitetno in ranljivo urbanizacijo in zato tudi povsem neprimeren za največjo nameravano zgostitev terminalov v italijanskem obalnem morju. Na in ob obalah Jadranskega, Jonskega, Tirenskega in Sredozemskega morja so očitne namere zgraditi osem terminalov, od tega skupaj s terminalom v Rovigu kar tri v najsevernejšem delu Jadranskega morja. Pri tem ne gre za vprašanje strateške energetske oskrbe obeh sosed, temveč gre za težnjo po prodoru prekomorskih zalog proti vzhodnemu delu transevropskih plinovodov, kar je globalno gledano negospodarno, saj so prekomorske zaloge z zahoda relativno male in časovno omejene.

(3) Evropska liberalizacija zasebnih pobud za izgradnjo terminalov je sprožila tekmovanje v iskanju primernih lokacij za terminalsko oskrbo zapadnega dela transevropskih plinovodnih omrežij, po nepotrebnem pa tudi lokacij prodora zapadnih omejenih zalog proti vzhodu. V primeru Tržaškega zaliva tekmujeta kar dve španski družbi Gas Natural in Endesa, ki obe ob Italijanski obali konkurirata še vsaka z eno lokacijo za oskrbo transitalijanskega plinovoda s Sicilije, ki se v severni Italiji razcepi proti Švici in Avstriji. Slednji ima paralelo na Slovenskem med Gorico in Šentiljem. Povsem neprimerno bi bilo, da bi bili Italija in Slovenija, njuna meja, Tržaški zaliv, turisti in prebivalstvo ob njem žrtev prehitene tekmovalnosti zasebnega kapitala, ki ga je v tem primeru Evropska unija preveč spustila z uzd.

(4) Zato podpiramo prizadevanja vseh civilnih iniciativ s področja Slovenije in Italije proti izgradnji obeh plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva in stališča Državnega zbora Republike Slovenije. Postopke po določilih prostorske, ekološke in naravovarstvene zakonodaje je treba takoj ustaviti. Pozivamo vlade Slovenije, Italije ter Hrvaške, da dokončno razglasijo zaščito celotnega območja severnega Jadrana kot posebno občutljivo morsko področje (Particulary Sensitive Sea Area – PSSA), kjer bo status Tržaškega zaliva še posebej opredeljen. Sklicujemo se na Aarhuško konvencijo o pravici do dostopa informacij, sodelovanja javnosti in pravosodja na področju varstva okolja iz leta 1998, pa tudi na Espoouško konvencijo o oceni vplivov na okolje preko državnih meja.

(5) Posebej pa se sklicujemo na zaključke konference o Okolju in Razvoju iz Ria de Janeira v juniju 1992 (znani tudi kot Earth Summit), posebej na sprejetje Rio Deklaracije o okolju in razvoju in Agende 21, kjer gre za uravnovešenost obeh komponent razvoja za bodočnost. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije (posebej ministroma za energetiko ter prostor in okolje) in Vladi Republike Italije, da takoj pristopita k uskladitvi svojih strateških načrtov o energetski oskrbi, ter se za vprašanja načrtovanja transevropske energetske oskrbe takoj povežeta z Evropsko komisijo in drugimi inštitucijami Evropske unije, seveda s ciljem zagotoviti, da ostane Tržaški zaliv v teh globalnih energetskih načrtih izločen in zaščiten pred neupravičenim in nepotrebnim kapitalskim tekmovanjem z vidika ohranitve narave, trajnostnega razvoja in kvalitete življenja v enem najobčutljivejših delov Jadrana in Sredozemlja nasploh.

Gibanje za pravičnost in razvoj (GPR),

v sodelovanju in na pobudo Civilnega gibanja Istre (CZI)

združeno s civilno iniciativo Krasa severne in južne Primorske

za GPR Miha Jazbinšek«

V kolikor, bi želeli postati član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

Celoten arhiv o plinskih terminalih AAG in drugih si lahko ogledate na Slovensko- morje.net, ki ga ureja Miha Crnic

http://slovensko-morje.net/?page=info&info_id=83