Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.

V Sloveniji delujemo kot društvo v javnem interesu 
Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239 
GMS: 051 311 450/ Tel: +386 4583 6640

Izjava za javnost

o spornem postopku do gradbenega dovoljenja za

gradnjo 3. Podetape I. faze Poljanske obvoznice Škofja Loka

Leta 2005 je 198 polnoletnih prebivalcev iz vasi Suha, Suške in Sorške ceste, to je predmestja Škofja Loka, izrazilo željo, da bi načrtovana gradnja Poljanske obvoznice skozi vas Suha, namesto preko načrtovanega krožišča in nasipov zgradili na stebrih. Argumenti takratnih podpisnikov peticije za spremembo Občinskega lokacijskega načrta (OLN), ki so temu govorili v prid so bili:

– Z novo rešitvijo bi ohranili veliko kmetijskih površin, ki bi jih po drugi varianti po nepotrebnem izgubili

– kmetom bi omogočili nemoten dostop do lastnih kmetijsko obdelovalnih površin. Česar rešitev z krožiščem ne omogoča

– Španova domačija, varovana kulturna dediščina bi s krožiščem in širitvijo ceste v njeno varovano območje Izgubila svojo kulturno zgodovinsko vrednost. Za takšno skrunitev varovanega baročnega kmečkega dvorca ni strokovnega opravičila

– z izgradnjo krožišča bi se promet osebnih vozil skozi vas Suha znatno povečal. V nastali situaciji bi se povečala tudi ogroženost pešcev, saj skozi vas Suha, ki je predmestja Škofje Loke ni pločnikov. Širine cest že sedaj ne dopuščajo normalnega prometa v obe smeri.

– zaradi načrtovanih nasipov na levem in desnem bregu reke Sore in s tem zoženja pretočnosti bi se nevarnost visokih voda zelo povečala. Območje poplavne ogroženosti pa s tem tudi razširilo na območja, ki jih danes reka ne ogroža.

– Poplavna ogroženost se zaradi nasipov, na obeh bregovih reke Sore se poveča.

Pri tem se ne upošteva Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktober 2007, ratificirana v Sloveniji v januarju 2010 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, ki je pravno zavezujoč akt in se on izdaji gradbenega dovoljenja namesto na Direktive, sklicuje na neveljavno vodno soglasje iz leta 2006.

Ob tem predlogu je prišlo na politični in strokovni ravni do težko razumljivega upora do vsakršnih sprememb. Zato je skupina podpisnikov v nadaljevanju ustanovila Civilno iniciativo Suha, ker pa se je problem nedopustnega ravnanja s prostorom pojavljal tudi na širšem področju občine Škofja Loka, smo na predlog množice občanov ustanovili tudi Združenje civilnih iniciativ.

Prav na primeru odnosa upravnih organov in investitorjev do civilnih združenj, ne samo v Škofji Loki, pač pa kot lahko spremljamo v medijih, po celotni Sloveniji, kaže, da naša družba vztrajno zavrača demokratični dialog in konstruktivne kritike. To ugotavljamo na tako na politični, strokovni kot na medijski ravni. V mislih imamo predvsem lokalne medije. Zato smo danes organizirali tiskovno konference v Ljubljani z upanjem, da boste zapisali naša stališča in ne stališča tistih, ki imajo škarje in platno in ki si lahko privoščijo vse, celo nezakonite odločitve v škodo skupnosti. Tudi poniževanju in blatenju tistih, ki želijo zgolj dobro za posameznika in širšo okolico mora prej ali slej priti konec.

Očitki, ki zadnje čase padajo po nas,češ, da smo skupina nestrpnežev je velika laž, ki ima namen odvračanje javnosti od problemov, ki jih takšne trditve prikrivajo. Konec koncev smo organizirana in uradno registrirana civilna družba. Prav tako ni res, da obvoznica gradi dosledno po Občinskem lokacijskem načrtu(OLN) in da se ne da in ne sme spremeniti zaradi nevarnosti izgube evropskih sredstev. Če bo do zapleta res prišlo, bodo za to krive nedopustne projektne spremembe, ki presegajo okvir veljavnega OLN in niso v skladu z zakonom o gradnji objektov ( ZGO-1).

Projektna dokumentacija, se je za sporno krožišče v vasi Suha od leta 2005 do danes štirikrat spremenila. Po OLN bi morala biti višina krožišča od 1,5 -2,5m danes je1,3-6,3 m, protihrupna ograja bo višino še povečala. Dela v vasi Suha z nasipi in dvema mostovoma se izvajajo brez javnega razpisa, oziroma , ja bila za ta dela sklenjena pogodba S SCT-jem, ki ga ni več. Zato bi moral investitor izvesti nov javni razpis, česar ni storil.

Pred vstopom v predor iz severne strani sta po projektu predvideni dve krožišči, ki njih veljavni OLN ne predvideva. Poleg vozne cevi – predora se gradi dodatna cev, zaradi varnosti, ki jo v veljavnem OLN ni, se pa gradi po Evropski direktivi.

Izigravanje zakonodaje , ignoriranje argumentiranih dejstev in samovolja vpletenih uradnih oseb je tako velika, da gre zaskrbljujoč primer modela nezakonitega ravnanja, za kar bi morali krivci resno odgovarjati. Z vso odgovornostjo trdimo, da je pridobljeno gradbeno dovoljenje plod nezakonitega početja vpletenih.

Jesenice – Šk.loka, 02. september 2011

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

 

(Gorenjski glas, 19. avgusta 2011)

V članku z naslovom Nov zaplet na poljanski obvoznici, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 19. avgusta 2011, je citirana tudi izjava župana g. Ješeta: "Trasa in način izvedbe skozi vas sta bila v preteklosti večkrat predmet spora med nekaterimi lastniki zemljišč in investitorjem, Direkcijo Republike Slovenije za ceste."

Direkcija Republike za ceste z nobenim ni v sporu, temveč vodi vse z zakonom določene postopke za pridobivanje zemljišč. Prav tako je bil pri izbiri trase voden dolgotrajen dialog, ni je Direkcija RS za ceste izbrala samovoljno. Traso je potrdila občina oziroma takratni izvršni svet občine Škofja Loka. Vsak projekt je kompromis med vrsto dejavnikov, kot so teren, po katerem naj bi novogradnja potekala, zahteve po varovanju okolja, potrebe prebivalcev po čim krajših potovalnih časih in zahteve gospodarstva po čim boljši dostopnosti do logističnih in drugih središč … Postopki umeščanja v prostor so predpisani in umeščanje poljanske obvoznice Škofje Loke v prostor je bilo izvedeno v skladu s predpisanimi postopki.

Projekt obvoznice Škofje Loke je eden z najdaljšo zgodovino, saj so se prvi pogovori in poskusi izgraditi obvoznico, s katero bi se pred vplivi tranzitnega prometa zaščitilo staro mestno jedro, začeli pred več kot tridesetimi leti. V obdobju od leta 1979 do leta 1980 je bilo v okviru prometne študije obdelanih 11 variant vodenja cestne povezave s Poljansko in Selško dolino. Od 11 vrednotenih variant se je na podlagi analize značilnosti prostora, analize poselitve, prometne študije in ankete za nadaljnje vrednotenje izbralo pet variant trase obvoznice. Za vseh pet variant se je zaradi zahtevnosti izdelal idejni projekt. Vrednotenje variant je bilo opravljeno na podlagi metodologije in kriterijev, ki jih je potrdila Skupščina občine Škofja Loka. Na osnovi strokovnega predloga z vidika prometno tehničnih, ekonomskih in nekaterih okoljevarstvenih kriterijev je bila na 38. seji izvršnega sveta občine Škofja Loka z dne 11. junija 1991 potrjena varianta, imenovana »modra varianta«. Na podlagi opravljene javne razgrnitve programskih zasnov so se v obdobju od 1991-1992 izdelale še optimizacije tras ceste. V letu 1992 je bila podana sklepna ocena, da je najprimernejša modra varianta na osnovi naslednjih kriterijev: vpliv na kmetijska zemljišča ter vpliv na vodne razmere, krajino in biotop. S samimi odkupi objektov in zemljišč je Direkcija RS za ceste začela v letu 2005. Ponudbe za odkupe in odškodnine so bile pripravljene za vse prizadete lastnike po enotni metodologiji in v okviru maksimalnih možnih tržnih cen. Zemljišča so bila pridobljena od več kot sto lastnikov in občina Škofja Loka je v dokumentu številka 032-1/2006 z dne 24. junija 2008, ki ga je pripravila za občinski svet, sama zapisala: "Odkupi so potekali brez večjih problemov, kar dokazuje dejstvo, da je trenutno v teku le še en postopek pridobitve zemljišča, od skupno več kot 100 lastnikov." To priča o tem, da vzrok težavam pri komunikaciji ni na strani Direkcije RS za ceste.

Sandra Kržan,

Direkcija Republike Slovenije za ceste