AAG 28. september

Subvencioniramo lastno smrt
BIOELEKTRARNA PIRNIČE

 

PROTESNI SHOD KRAJANOV PIRNIČ, ZARADI NEZNOSNEGA SMRADU, KI JE NASTAL OB IZKOPAVANJU STARE SILAŽE OB BIOELEKTRARNI “PETAČ”, KI BI SE MORALA PO ODLOČBI ŽE MORALA PRIČETI RUŠITI!!!

OPOMBA: 30enot pomeni, da bi morali zrak 30X razrečiti, da bi dobili enako kvaliteto zraka, kot je v okolici. Na lokaciji 2 in 3, v nekaterih časovnih obdobjih, praktično “ZRAKA NI BILO!!!”

 

Dunajska 47, 1000 Ljubljana T: 01 420 44 88

F: 01 420 44 91

E: gp.irsop@gov.si

http://www.iop.gov.si

Za:

Silvano Knok

TV Medvode

ODGOVOR NA NOVINARSKO VPRAŠANJE

Ljubljana, 28. september 2011

Spoštovani,

v elektronskih dopisih z dne 27. in 28. septembra 2011 zastavljate naslednja vprašanja:

» glede na dokaj "katastofalne in nezdrave" razmere v primeru projekta Bioplinarne Organica Petač,  investitorja Mihe Petača, bi ponovno želela nekaj pojasnil:

– na ogledu trenutnega gradbišča je bila gradbena inšepkcija – kakšne so ugotovitve: ali investitor gradi v skladu z obstoječim gradbenim dovoljenjem ali ne?

– ali bo izvršena odločba gradbene inšpekcije o rušitvi objeta bioplinarne, saj je rok že skoraj potekel, na izvršitev pa odločitev MOP o pritožbi ne more vplivati?

– ali je bila na terenu tudi okoljska inšpekcijo oziroma kakšen je bil vaš odziv na prijavo krajanov o smradu in plinih?

Glede na to, da je ministrstvo podalo 8.6. 2011 odločbo, s katero je zavrnilo pritožbo gospodarske družbe Bioštom na odločbo UE Ljubljana (izpostava Šiška),

s katero je ta zavrnila vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja za že zgrajeno bioplinarno Organica Petač, me zanima,

če je ministrstvo vendarle že odločilo tudi o pritožbi istega podjetja na odločbo gradbene inšpekcije o porušitvi tega objekta oziroma če še ni,

zakaj toliko časa ni odločilo.

Nenazadnje je bil rok predviden za porušitev že pred dnevi, medtem pa investitor že gradi nove objekte,

za katerega nismo prejeli jasnega odgovora inšpekcijskih služb ali so v skladu z obstoječim gradbenim dovoljenjem.

Kakšne pravne in finančne posledice bi bile in kdo bi jih kril v primeru, da gradbena inšekcija izvrši rušitev,

vi pa ne zavrnete pritožbo investitorja.«

ODGOVOR:

V postopku gradbene inšpekcije je ugotovljeno, da ima investitor gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetijskih objektov, vključno z napravo za bioplin. Investitor je objekte zgradil drugače kot mu to dovoljuje gradbeno dovoljenje, zato je gradbeni inšpektor izrekel ukrep. Investitor se je zoper inšpekcijsko odločbo pritožil, o pritožbi še ni odločeno. Rok za izvršitev inšpekcijske odločbe še ni potekel. Inšpekcijski postopek še ni zaključen.

Gradbeni inšpektor bo nadaljeval postopek v skladu s predpisi, vnaprej poteka postopka in ukrepov ni mogoče napovedovati. Prav tako ni mogoče objavljati posameznih datumov in drugih podrobnosti v inšpekcijskem postopku.

Investitor sicer ima pravico graditi objekte, navedene v gradbenem dovoljenju. Po zadnjih ugotovitvah gradbenega inšpektorja investitor odstranjuje nelegalno zgrajene dele objektov, kot mu je to tudi naloženo.

V območju predvidene bioplinarne je glede ravnanja s substratom rastlinskega izvora opravil ogled tudi inšpektor za okolje, ugotovitveni postopek še ni zaključen.

Prav tako je v območju kmetije opravil pregled tudi kmetijski inšpektor, podatke v zvezi s tem lahko pridobite na Kmetijskem inšpektoratu.

Inšpektor za okolje, ki je sicer pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo področje emisije snovi v zrak, pa v primeru emisije neprijetnih vonjav v okolje (smradu) na območju bodoče bioplinarne, ki je posledica skladiščenja biološko razgradljivih odpadkov, nima podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa, ker ni sprejetega predpisa, ki bi urejal tovrstno emisijo v okolje.

Lep pozdrav,

Služba za odnose z javnostjo

Inšpektorat RS za okolje in prostor

 

GORENJSKI GLAS

petek, 30. september 2011 | Avtor: Maja Bertoncelj

Pri bioplinarni tudi zdravstveni inšpektor

Protestni shod krajanov Pirnič pri tamkajšnji bioplinarni, tokrat zaradi smradu: rezultati meritev so vredni razmisleka pristojnih. Izredni nadzor je opravil tudi zdravstveni inšpektor.

Investitor pri bioplinarni nadaljuje gradnjo, krajani pa so še naprej ogorčeni, v zadnjih dneh predvsem zaradi smradu, ki se širi iz skladiščene silaže.

Pirniče – »Življenjske razmere na območju Zgornjih Pirnič, kjer je Bioplinarna Petač, so v zadnjih dneh nevzdržne. Po širšem območju se širi neznosen smrad. Negativni vplivi pa že načenjajo zdravje ljudi,« so se na javnost v minulem tednu obrnili v civilni iniciativi Pirniče. Kot pravijo, še nikoli ni bilo tako hudo.

Lastnik bioplinarne Miha Petač že več kot leto dni tja dovaža koruzno silažo, ki seveda gnije in povzroča smrad. Pred kratkim jo je začel premeščati in prav to je povzročilo še hujši smrad. Krajani so na problematiko opozorili tudi na protestnem shodu v ponedeljek, ko so se v velikem številu ogorčeni zbrali ob bioplinarni, ki sicer ne obratuje, saj nima uporabnega dovoljenja in ni zgrajena v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Prav tako v ponedeljek je bioplinarno na podlagi prijave obiskal zdravstveni inšpektor in izvedel izredni nadzor. Pri inšpekcijskem pregledu je sodeloval tudi predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. »V času pregleda je bilo v bližini silosa zaznati tipičen vonj po silaži. Drugih posebnosti v smislu določil Zakona o nalezljivih boleznih (prisotnost mrčesa, glodavcev) ni bilo zaznati. Zdravstveni inšpektor se bo o morebitnih ukrepih odločil na podlagi ocene tveganja za pojav nalezljivih bolezni, ki jo bo pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. V primeru, da ta oceni, da tveganje za zdravje ljudi ne obstaja, se inšpekcijski postopek ustavi. V nasprotnem primeru lahko zdravstveni inšpektor z upravno odločbo upravljavcu naloži ukrepe ter rok za njihovo izvršitev,« so sporočili z Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Z vprašanji smo se obrnili tudi na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Miloš Druškovič, vodja oddelka za komunalno higieno in varstvo okolja, je pojasnil, da bo mnenje glede nevarnosti za razvoj in prenos povzročiteljev nalezljivih bolezni pripravljeno prihodnji teden. Sicer pa je bil v bioplinarni izredni inšpekcijski pregled opravljen že julija lani. Ugotovljeno je bilo, da ne obstajajo razlogi za širjenje nalezljivih bolezni, zato je bil postopek ustavljen.

Krajani se zaradi smradu obračajo tudi na Občino Medvode. Občinski inšpektor Matija Šalehar pojasnjuje, da so zaradi številnih klicev in energičnih protestov organizirali merjenje smradu: »Meritve so bile izvedene s pomočjo metode ročnega olfaktometra. Ugotavljali so, kolikokrat je treba razredčiti vzorec zraka, da neprijetne vonjave niso več zaznavne. Rezultati so vredni razmisleka pristojnih. V določenih intervalih je bila potrebna celo do tridesetkratna razredčitev.« Kot je še dejal, pa Slovenija – kot tudi nekatere druge evropske države – sploh še nima zakonodaje, ki bi urejala področje smradu, tako da je tudi ta smrad zgolj krik vpijočega v puščavi. Med krajani, ki so se v ponedeljek zbrali pri bioplinarni, je bila tudi Nada Prešeren, predsednica KS Pirniče. Pravi, da se krajani na krajevno skupnost zaradi težav v zvezi z bioplinarno uradno niso obrnili, saj gre za problem, ki presega njihove pristojnosti. »Dejstvo pa je, da občasno res zelo smrdi in da se je precejšnjemu številu krajanom zares poslabšala kvaliteta bivanja. Kakršnekoli odločitve pa so v rokah državnih institucij,« je dejala. In na njihove odločitve krajani še vedno čakajo.

Problematiko bioplinarne v Pirničah je pod drobnogled vzela tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. »V zadevi je bilo opravljenih več poizvedb na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, obravnava pri Varuhu še ni zaključena. Na to problematiko je nameravala varuhinja opozoriti tudi ministra za okolje in prostor Roka Žarnića, s katerim je bil v ponedeljek, 26. septembra, predviden sestanek, do katerega pa ni prišlo zaradi razlogov na strani ministrstva. Ne glede na navedeno, pa bo varuhinja človekovih pravic nadaljevala obravnavo pobude v skladu s svojimi pristojnostmi,« pa je sporočila Nataša Kuzmič, svetovalka Zdenke Čebašek Travnik za odnose z javnostjo. Za komentar na zadnja dogajanja smo se obrnili tudi na Miho Petača, a odgovora tudi tokrat nismo dobili.

Smrad iz bioplinarne je le priklical inšpektorje

Prvi rezultati meritev smradu v bioplinarni v Zgornjih Pirničah kažejo, da so bile vrednosti ponekod skrb zbujajoče visoke – Objekt preučuje tudi varuhinja človekovih pravic

Slovenija – torek, 27.09.2011 Tekst: Tatjana Pihlar

Ljubljana – "Dragi sodržavljani. Obveščamo vas, do so življenjske razmere na območju Zgornjih Pirnič, kjer stoji bioplinarna Petač, v zadnjih dneh nevzdržne. Po širšem območju našega kraja se širi neznosen smrad. Gibanje na prostem je skorajda nemogoče, negativni vplivi že načenjajo zdravje ljudi, ki tam živimo."

• Bioplinarno Petač, kjer nadaljujejo gradnjo, čeprav imajo odločbo, da je treba objekt porušiti, bi, kot je mogoče razbrati s fotografije, morala obiskati še kakšna inšpekcija. Delavci na gradbišču so brez čelad, gradnjo pa si od blizu ogledujejo otroci… (Foto: dokumentacija Dnevnika)

S temi besedami so se krajani Zgornjih Pirnič, ogorčeni nad "slepostjo" pristojnih državnih institucij, s pismom obrnili na javnost. To so storili po letu dni brezupnega boja zoper bioplinsko elektrarno, zgrajeno sredi naselja, za nameček – tako je ugotovila gradbena inšpekcija – v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Včeraj popoldan so se znova zbrali na spontanem protestnem shodu, ki se ga je udeležilo blizu 200 ljudi, njihovo pismo pa je iz pisarn izbezalo tudi pristojne inšpekcijske službe. A kaj, ko je smrad najhujši zvečer in ponoči, ko se delavnik inšpektorjev konča…

Pirničani so se nad smradom iz bioplinarne pritoževali že lani, vendar tako hudo, kot je zdaj, pravijo, še ni bilo. Bioplinarna Petač sicer še ne obratuje, čeprav so jo uradno odprli že junija lani, saj nima uporabnega dovoljenja, toda lastnik Miha Petač že skoraj poldrugo leto tja dovaža koruzno silažo, iz katere naj bi proizvajal elektriko. Silaža seveda gnije in povzroča smrad, pred dnevi pa jo je začel Petač premeščati v nov silos, kar je povzročilo še hujši smrad.

Inšpektorji so šli na teren

Zaradi kopice protestov krajanov, ki tarnajo, da jim smrad draži dihalne poti, povzroča glavobol, jih sili na kašelj, peče jih grlo…, je inšpektor občine Medvode Matija Šalehar minuli konec tedna organiziral meritve smradu s pomočjo olfaktometrične metode. "Rezultati so, milo rečeno, vredni razmisleka," je ugotovil, saj so bile vrednosti smradu ponekod skrb zbujajoče visoke.

Včeraj se je v Zgornje Pirniče odpravila tudi zdravstvena inšpekcija v družbi predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Ljubljana. Opravili so izredni nadzor bioplinarne Petač s področja nalezljivih bolezni. "V času pregleda je bilo v bližini silosa zaznati značilen vonj po silaži. Drugih posebnosti v smislu določil zakona o nalezljivih boleznih (prisotnost mrčesa, glodalcev) ni bilo opaziti oziroma zaznati. Zdravstveni inšpektor se bo o morebitnih ukrepih odločil na podlagi ocene tveganja za pojav nalezljivih bolezni, ki jo bo pripravil ZZV Ljubljana," so nam sporočili iz zdravstvenega inšpektorata.

Miloš Druškovič, vodja oddelka za komunalno higieno in varstvo okolja na ZZV Ljubljana, pa je dodal, da bodo to oceno pripravili v 40. tednu. Spomnimo, enak inšpekcijski pregled je bil opravljen tudi julija lani, pristojni pa so takrat ugotovili, da ne obstajajo razlogi za širjenje nalezljivih bolezni, zato je bil postopek ustavljen.

Druškovič nam je še povedal, da je bil med včerajšnjim obiskom bioplinarne Petač v neposredni bližini silosov vonj po silaži običajen, ne preveč intenziven za tovrstni objekt. Glede koncentracije in vrste plinov v silaži pa pravi, da "so takšne, da so tozadevni objekti, brez posebne nevarnosti za zdravje, locirani tudi v urbanih vaških okoljih".

Čebašek-Travnikova in Žarnić tudi o Petaču?

Da bioplinarne lahko sodijo v poseljeno območje, meni tudi Benjamin Lukan, vodja oddelka za fizikalne meritve na Inštitutu za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, vendar je po njegovem treba načrtovati in v praksi tudi strogo izvajati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje in zdravje ljudi, med katere sodi tudi ustrezno ravnanje s silažo. Mnogi opozarjajo, da Slovenija sploh nima zakonodaje, ki bi urejala področje smradu. Tudi Lukan pravi, da pri nas nimamo določenih mejnih vrednosti za smrad, a to še ne more in ne sme biti izgovor, da ne bi mogli opraviti meritev smradu in oceniti rezultatov, saj imajo nekatere druge evropske države mejne vrednosti smradu zakonsko določene. Benjamin Lukan pojasnjuje, da je v Sloveniji za meritve smradu usposobljenih kar nekaj institucij. "Problem pa se lahko pojavi pri izbiri merilne metode in ocenjevanju rezultatov," je še opozoril.

Družina Petač na novinarska vprašanja, povezana z njihovo bioplinarno, ne odgovarja. Prejšnji teden smo poklicali Miho Petača po mobilnem telefonu. Oglasila se je njegova žena in povedala, da odgovarjajo le na vprašanja, poslana po elektronski pošti, a odgovora do danes še nismo dobili. So pa svarila krajanov Pirnič pred smradom in nevarnostjo eksplozije v bioplinarni Petač, ki je po njihovi oceni zgrajena preblizu hiš in za nameček pod električnim daljnovodom, vzeli zares v uradu varuhinje človekovih pravic. Nataša Kuzmič, svetovalka za odnose z javnostjo Zdenke Čebašek Travnik, ki je že v primeru Panvitine bioplinarne v Motvarjevcih ocenila, da takšni objekti ne sodijo v naselja, nam je pojasnila, da so glede Petačeve bioplinarne opravili več poizvedb na inšpektoratu za okolje in prostor ter da ta primer še vedno obravnavajo. Včeraj naj bi se o tej problematiki Čebašek-Travnikova pogovorila tudi z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem.

Bomo strokovne napake spet plačali davkoplačevalci?

Bioplinarno Petač bi morali v kratkem podreti. Tako je januarja letos sklenila gradbena inšpekcija, potem ko je ugotovila, da je zgrajena povsem v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Kdaj točno poteče rok za rušenje, niti okoljsko ministrstvo (MOP) niti njegov inšpektorat za okolje in prostor nočeta razkriti. Na MOP so pojasnili zgolj to, da so zoper odločbo gradbenega inšpektorja prejeli pritožbo (1. marca letos, 22. julija pa še njeno dopolnitev) in da o zadevi zaradi obilice pritožb še niso odločili. A to ljudi na MOP prav nič ne skrbi. "Ne glede na navedeno nekajmesečna zamuda pri odločanju v pritožbenem postopku ne vpliva na izvršitev inšpekcijske odločbe. Pri inšpekcijskih odločbah namreč pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve," so zapisali na okoljskem ministrstvu. Torej, objekt bodo porušili, in če bo Miha Petač s pritožbo uspel, mu bomo davkoplačevalci povrnili škodo in za nameček namesto njega poravnali 4,5 milijona evrov kredita, kolikor ga je za gradnjo bioplinane najel pri Novi Ljubljanski banki?!

"Absurd je bioplinarne graditi v bližini hiš"

Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja nam je na splošno opisal, kateri plini se lahko sproščajo pri razgradnji bioloških odpadkov, kakršen je tudi koruzna silaža. Najpogosteje sta to amonijak in H

2

S, ki sta oba problematična za zdravje ljudi, simptomi, ki jih opisujejo Pirničani (glavobol, draženje zgornjih dihalnih poti, težko dihanje, povečana nervoza, utrujenost, stres…), pa bi po njegovem lahko ustrezali učinkovanju omenjenih plinov. Otorepec dodaja, da imajo ti plini običajno nizek prag vonja, torej jih hitro zavohamo, razpon med vonjem in toksičnostjo za organizem pa je velik. Zaradi smradu iz bioplinarn se pritožujejo marsikje po Sloveniji in Otorepcu se zdi absurdno, da takšne objekte gradijo v bližini stanovanjskih hiš. "Če je bioplinarna od najbližje hiše oddaljena le nekaj metrov, to ne more biti v redu, četudi je dobro vzdrževana," ocenjuje Peter Otorepec. Hkrati dodaja, da bi, če bi v primeru bioplinske naprave v Zgornjih Pirničah želeli ugotoviti, ali ogroža zdravje ljudi, morali vedeti, kateri plini natančno se sproščajo pri razpadu koruzne silaže, in potem izmeriti vrednost vsakega posebej.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125