V odločbi, ki jo je izdal ARSO, se jasno vidi, da ima Harsco, ki predeluje žlindro na območju Acronija na Jesenicah, dovoljenje za predelavo samo za črno žlindro, ne pa za belo žlindro, kot je izjavil predstavnik podjetja za objavljeno v petek, 14.10.2011 v častniku dnevnik, za Gorenjski Glas 18.10.2011 pa v HARSCO  zatrjujejo, da predelujejo samo ČRNO žlindro – KAJ JE RESNICA BO POKAZAL INŠPEKCISKI NADZOR!!!

– oba članka – spodaj

Novice.Dnevnik.si Novice/Aktualne zgodbe

Harsco že seje belo žlindro iz Acronija

Ameriško podjetje še nima okoljskega dovoljenja, predelavo žlindre naj bi začeli prihodnje leto, zdaj poteka predpredelava

Slovenija – petek, 14.10.2011 Tekst: Primož Knez

Jesenice – Ameriško podjetje Harsco že dva meseca znotraj kompleksa jeseniške železarne Acroni predpredeluje belo žlindro. "Večje kovinske kose s pomočjo sejanja žlindre izločamo in jih vračamo Acroniju v proizvodnjo. Gre za žlindro, ki nastaja sproti, pa tudi za odloženo žlindro s kupa ob Acroniju na pobočju reke Save," je razložil direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj.

Gromozanski kupi žlindre za Acronijem počasi, a vztrajno lezejo v Savo in jih je nujno treba predelati. Priprave so že začeli, čeprav ameriško podjetje Harsco še nima dovoljenja za postavitev obrata za predelavo žlindre. (Foto: Primož Knez)

Za to delo je Harsco že zaposlil dobrih deset ljudi, na mesec pa na tak način lahko obdelajo od nekaj deset do sto ton bele žlindre.

Bela žlindra je ostanek proizvodnje jekla, ki poleg mineralnih snovi vsebuje tudi majhne delce težkih kovin. Večina žlindre je sicer manj nevarna črna. Pri beli žlindri je problem, da se pri transportu ali predelavi dviga bel prah, ki se nalaga v zemlji, na vrtovih, okenskih policah…

Žlindre se prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa

Lanska raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo je pokazala, da so jeseniška tla močno onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami, kar je tudi posledica dolgoletnega železarstva in slabega ravnanja z žlindro, ki se je prebivalci ob železarni bojijo kot hudič križa. Desetletja so žlindro odlagali na industrijsko odlagališče PTO v Slovenskem Javorniku in na začasno odlagališče za Acronijem, ki zdaj počasi, a vztrajno leze v Savo.

Acroni se je lani le odločil, da bo rešil problem bele žlindre in podpisal pogodbo z ameriškim podjetjem Harsco, ki naj bi v Acroniju postavil obrat za mokro predelavo žlindre. Spomladi je Harsco načrte predstavil na občini in krajanom Slovenskega Javornika. Načrtovali so, da bodo okoljevarstveno dovoljenje dobili junija, a ga še vedno niso. Tako se verjetno zamika tudi gradnja objekta, kjer bi v zaprtem prostoru žlindro ločevali na mineralni del, ki ga bodo prodali avstrijski betonarni, in kovinski del, ki bo šel nazaj v proizvodnjo. Ljudi pa predvsem skrbi, kaj bo, ko bodo kupe žlindre prekladali in vozili v predelovalnico.

Več kot očitno pa prav to zdaj že počnejo. "Predpredelava bele žlindre poteka že vse poletje, tako da se v proizvodni proces že vračajo kovinski produkti tega procesa, s strani podjetja Harsco pa smo obveščeni, da pridobivanje dokumentacije in dovoljenj poteka po načrtu," je sporočil direktor Acronija Slavko Kanalec. Andrej Begelj je dodal, da pričakuje dovoljenje v dveh mesecih.

"Prvič so nam vlogo zavrnili, saj smo jo morali dopolniti. Pripravljamo tudi gradbeno dovoljenje, prihodnje leto bi lahko začeli graditi, predelavo pa začeli leta 2012," je dodal Begelj. Po načrtu se bodo najprej lotili kupa žlindre za Acronijem, nato pa še starega kupa na Slovenskem Javorniku. "Pripravo na predelavo smo začeli zato, da ne bo čez nekaj let tega treba delati še enkrat. Prah se zaradi našega dela ne dviga, transportne poti močimo z vodo, vpliva na okolje ni," je zatrdil Andrej Begelj.

Žlindre ni mogoče predelovati brez vpliva na okolje in prebivalce

V postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja se je občina Jesenice prijavila za vlogo stranskega udeleženca v postopku, da bi lahko na tak način preverjala, ali načrti Harsca ne bodo še dodatno poslabšali okolja na Jesenicah.

Podobno so storili tudi v organizaciji Alpe Adria Green. Predsednik AA Green Vojko Bernard je pojasnil, da s predvideno tehnologijo Harsco ne more predelati žlindre brez dodatnih vplivov na okolje in prebivalce.

Z Inšpektorata RS za okolje so na naše vprašanje, ali Harsco lahko predpredeluje žlindro brez ustreznih dovoljenj, odgovorili, da bodo naše vprašanje obravnavali kot novo prijavo in jo obravnavali v začetku prihodnjega leta.

Žlindro bi morali predelovati v popolnoma zaprtem sistemu

"Rešitev je edino popolnoma zaprt sistem, se pravi kupola čez kupe žlindre, kar pa je verjetno težko izvedljivo in drago. Dobro bi bilo, da nehajo saditi rožice in jasno povedo, s kakšno tehnologijo in na kakšen način bodo reševali ta naš jeseniški problem. Upam, da bo to jasno na javni razpravi pred izdajo okoljskega dovoljenja," je poudaril Vojko Bernard. O predpredelovanju žlindre znotraj Acronija ni vedel ničesar. "Presenečen sem nad vašo informacijo, prepričan sem, da tega ne bi smeli delati brez dovoljenja Agencije za okolje. Očitno bo treba zadevo preveriti in obvestiti pristojne službe," je napovedal Bernard.

DVE RAZLIČNI IZJAVI PREDSTAVNIKA HARSCA MINIRALI

GORENJSKI GLAS

torek, 18. oktober 2011 | Avtor: Urša Peternel

Harsco še ne predeluje bele žlindre

Direktor Harsco Minerali Andrej Begelj zagotavlja, da še ne predelujejo bele žlindre, saj za to še nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Prevzeli pa so predelavo črne žlindre.

Kupi žlindre se kopičijo za Acronijem.

Jesenice – Letos spomladi je vznemirjenje med krajani Slovenskega Javornika povzročila novica, da je podjetje Acroni sklenilo pogodbo s podjetjem Harsco za začetek predelave bele žlindre, ki nastaja ob proizvodnji jekla. Žlindra se že desetletja dolgo kopiči na območju Javornika, ker naj bi bile njene sestavine (zlasti prah, ki se dviga) rakotvorne, pa že dolgo vzbuja strah med okoliškimi prebivalci. Zaradi zaskrbljenosti domačinov, da bodo s predelavo žlindre okolje le še bolj obremenili, sta Acroni in Harsco Minerali maja letos pripravila srečanje s krajani, na katerem so vodilni iz obeh podjetij zagotavljali, da bodo vsi postopki predelave bele žlindre potekali v skladu z zakoni, Harsco Minerali pa naj bi bil v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. A pred tedni so krajani začeli opažati, da je podjetje Harsco Minerali začelo predelovati žlindro, čeprav okoljevarstvenega dovoljenja še ni pridobilo. Kaj se dogaja na območju Acronija? Poklicali smo Andreja Beglja, direktorja Harsco Minerali, ki je povedal, da nikakor še ne predelujejo bele žlindre, saj za to še niso dobili okoljevarstvenega dovoljenja. Res pa je, da so 1. septembra začeli predelovati črno žlindro, za kar so dejavnost in opremo prevzeli od podjetja Ecologic, ki je to dejavnost opravljalo doslej. V proizvodnji jekla namreč nastajata bela in črna žlindra, črno že vrsto let predelujejo v surovino za gradnjo cest, bolj nevarno belo žlindro, ki vsebuje kovinske delce, pa so vse doslej odlagali. Harsco Minerali bo, ko bo dobil vsa potrebna dovoljenja, začel predelovati tudi belo žlindro. To so zdaj zgolj začeli ločevati od črne in iz nje izločati večje kose kovin, ki jih vrnejo v proizvodnjo. Gre torej za nekakšno predpripravo predelave bele žlindre, ti postopki pa nimajo nikakršnega vpliva na okolje, je zatrdil Begelj. Okoljevarstveno dovoljenje za začetek predelave bele žlindre pričakujejo v dveh mesecih, na tej osnovi bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje in nato po načrtih do poletja postavili obrat ter začeli proces predelave bele žlindre.

Interese krajanov v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja zastopa organizacija Alpe Adria Green in njen predsednik Vojko Bernard je prejšnji teden pozval inšpektorja za okolje in prostor, naj preveri, kaj se na lokaciji Acronija resnično predeluje in ali podjetje Harsco Minerali deluje skladno z izdanimi dovoljenji in zakonodajo. Obenem je Bernard pozval Agencijo RS za okolje, naj pošlje kopijo odločbe o spremembi upravljavca za predelavo črne žlindre. »Na osnovi teh informacij želimo videti, kaj Harsco sploh lahko dela na tej lokaciji,« je povedal Bernard.

Že pred časom pa so nekateri jeseniški občinski svetniki tudi zahtevali, naj Občina Jesenice postane stranka v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Občina Jesenice je junija letos Agenciji RS za okolje res podala zahtevo za to, je povedala Valentina Gorišek z Občine Jesenice. »Po razpoložljivih podatkih je postopek še vedno v fazi ugotavljanja, ali Občina Jesenice izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa stranke udeleženke,« je povedala Goriškova.

POSLANO NA INPEKTORJA ZA OKOLJE IN PROSTOR V KRANJU – 17.10.2010

Spoštovani!

Iz odločbe ARSO ter članka v Dnevniku –14.10.2011, je točno razvidno, da  Harsco Minerali d.o.o., ki predeluje žlindro na območju ACRONI d.o.o. Jesenice, krši odločbo ARSO, zato vas prosimo za takojšnje ukrepanje!

—

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave

Ministerstvo za okolje in prostor

Agencija RS za okolje

Vojkova 1b

11o2 Ljubljana, pp 2608

Jesenice: 13.10.2011

Zadeva: Informacija javnega značaja

Na zgornji naslov se obračamo z prošnjo, da nam pošlje kopijo odločbe o spremembi upravljavca za predelavo črne žlindre na področju ACRONI- ja, ki ste ga izdali podjetju Harsco Minerali d.o.o., ki je informacija javnega značaja.

Za posredovano se Vam že vnaprej zahvaljujemo!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Poslano inšpektorju za okolje in prostor – Kranj

Spoštovani!

Podjetje Harsco Minerali d.o.o.,za predelavo žlindre na področju ACRONI- ja, je pred nekaj časa pričel z predelavo žlindre, brez okoljevarstvenega soglasja. V AAG ter okoliškim prebivalcem ni poznano, kaj se na tej lokaciji resnično predeluje, saj bi za objekt v katerem bi predelovali žlindro potrebovali tudi gradbeno dovoljenje. Prosimo Vas, če preverite, če delujejo skladno z izdanimi dovoljenji in zakonodajo!

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:

https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

Podprite ALPE ADRIA GREEN!
AAG se v celoti financira iz donacij in članarin in ne prejema denar od vlade ali korporacij. Naša predana ekipa zagotavlja tudi Vam in vašim OTROKOM zanesljivo prihodnost v zdravem okolju. Že za najmanjše prispevke, ki nam bodo omogočili nadaljne delovanje, se Vam že vnaprej zahvaljujemo TTK: SI56-0510-0801-1891-125. AAG je član svetovne mreže okoljskih nevladnih organizacij TckTckTck: http://tcktcktck.org/tck-partners/all-partners/