REPORT MAINZ
EHEC v hrani
Raziskovalci kritizirajo lahkomiselno postopanje z bioplinsko gnojevko – digestatom,
kot kmečkim gnojilom.
0:10 – 0:58 (čas poteka reportaže)
Reportaža govori o nezaključenem vprašanju okužb ljudi z EHEC, z nevarnim sevom
(Escherichia Coli)- E.coli, ki se nahaja v prebavilih živali.
Z EHEC se je v Nemčiji do sedaj okužilo preko 1.500 ljudi in od teh jih je zaradi
odpovedi levic umrlo 21.
V tej raziskavi so vzeli pod drobnogled bioplinarne. Na vprašanja novinarjev Monike
Antras in Erika Bär-na so odgovarjali strokovnjaki. V poročilu raziskujejo povezavo
med proizvodnjo piščancev, visoko tehnologijo bioplinarn in laboratorijskimi analizami
odpadne bioplinske gnojevke – digertata,
1:00 – 2:18
Farma s 100.000 pitovnimi piščanci z lastno bioplinarno, kjer se predeluje gnoj v
energijo. Vedno več kmetov privzema tak model poslovanja.
Hubert Taubenhaim pravi, da sistem temelji na principu, da to kar gre notri ravno tako
naravno pride ven in pri tem naprava ne seva.
Bioplin je kot čista alternativa. Na tej eksplozivno rastoči gospodarski veji jih veliko
želi zaslužiti in zato število bioplinskih naprav stalno narašča. V Evropi jih je 7.500 in
od tega okoli 6.000 v Nemčiji.
Gnoj od piščancev in govedi v bioplinskih napravah fermentira. Pri procesu
fermentacije ostane tako imenovan digestat ali bioplinska gnojevka, ki se uporabi za
gnojenje polj in travnikov.
Ali to lahko predstavlja nevarnost za zdravje ali se na ta način lahko razširjajo
mikroorganizmi kot so salmonela in EHEC.
Vprašanja, ki smo ga zastavili lastniku bioplinarne Hubertu Taubenheimu:
»Kaj bi se zgodilo, če bi bile v digestatu bolezenske klice? Kaj bi to pomenilo?«
In njegov odgovor je bil:
»Pri 40 stopinjah ti mikroorganizmi ne bi bili uničeni. Za odgovor morate povprašati
specialiste«.
2:18 – 2:41
Na to bi morali znati odgovoriti na združenju bioplinarjev.
Tu smo se srečali z g. Jozefom Pellmeyer-jem, predsednikom združenja boiplinarjev.
On ne vidi v tem nobene povečane nevarnosti.
»Ni nobene razlike med gnojevko iz hleva in gnojevko iz bioplinarne, kar je bilo na
vstopu že v gnojevki, ostane tudi v digestatu po proizvodnji plina«.
2:41 – 3:18
Ali je to res tako – nobene povečane nevarnosti?

Srečali smo Henriette Mietke-Hofmann, ki dela v državnem laboratoriju Saške
pokrajine za kontrolo gnojil in se že leta ukvarja s patogenimi mikroorganizmi v
bioplinski gnojevki (digestatu). Pri tem je opazila alarmantno odkritje:
»Zelo pogosto odkrijemo salmonelo v digestatu in to tudi v ponovljenih vzorcih, kar mi
govori, da se tam mikroorganizmi razmnožujejo in v nobenem primeru ne odmirajo«.
3:18 – 4:14
To je posledica dejstva, da gnojevke iz hleva, pred vnosom v bioplinarno ne
pregrejejo in zaradi tega patogeni mikroorganizmi niso uničeni. Razen tega se izvaja
fermentacija gnojevke, gnoja in koruzne silaže pri temperaturi 30-40 °C. Različni
patogeni mikroorganizmi kot na primer EHEC to temperaturo preživijo.
EHEC je posebna oblika (Escherichia Coli)- E.coli.
»E.coli je popolnoma normalni mikroorganizem, ki se nahaja v gnojevki iz hleva in se
v anaerobnih pogojih – ko ni na razpolago kisika -, razmnožujejo. K temu dodajmo
še, da se pri temperaturi 30-38 °C posebno dobro počuti«.
4:14 – 4:46
Bioplinarne so kot vir za patogene mikroorganizme in digestat je nevarnejši kot
gnojevka iz hleva. Da je temu tako je prepričana tudi ga. Henriette:
»Opažam pri mojem vsakodnevnem delu razliko v mikrobiološki kvaliteti kmečke in
bioplinske gnojevke. Opažam, da se patogeni mikroorganizmi v kmečki gnojevki
veliko bolje uničujejo kot v digestatu iz bioplinarne, kar pomeni, da poteka v gnojevki
iz hleva samo »razkuževanje« – izboljšana je higiena gnojevke, kar v digestatu ne
poteka.«
4:46 – 5:13
Ko se digestat razvaža – poliva po poljih in travnikih, lahko patogeni mikroorganizmi
vstopijo v prehransko verigo. Te nevarnosti so se zavedli tudi v Avstriji na Dunaju in
sicer v Agenciji za zdravje in varnost hrane (AGES). Tudi tu strokovnjaki raziskujejo
digestat iz bioplinarn in so gotovi, da bioplinska gnojevka lahko širi bolezni.
5:13 – 5:40
Erwin Pfundtner pravi:
»Od organskih gnojil predstavlja digestat bioplinarn največjo nevarnost za širjenje
EHEC mikroorganizmov.«
Ali je to tudi potencialna nevarnost za ljudi?
»Seveda, če je digestat bioplinarne nestrokovno uporabljen, to lahko povzroči veliko
nevarnost za ljudi.«
5:41 – 6:22
Avstrija je v preteklem letu sprejela ostre zakone in predpise za uporabo digestata
bioplinarn kot gnojila. Digestat se mora redno analizirati na 6 patogenih
mikroorganizmov, med katerimi je tudi EHEC.
In kako je v Nemčiji?
V Nemčiji politika močno subvencionira bioplinarne in to namerava početi tudi
v bodoče – zaščita zdravja pri tem skoraj ni pomembna.

Ali se bo to sedaj spremenilo?
Hoteli smo imeti intervju z deželno ministrico za gospodarstvo Elzo Eigner, ki ga je
odklonila. In tudi iz ministrstva nismo dobili nobenega odgovora na naša konkretna
vprašanja.
6:22 – 6:38
Zamisel, da se proizvaja velike količine energije iz gnoja in gnojevke, se zaradi novih
spoznanj postavlja pod velik vprašaj in sicer:
»Ali bodo sedaj politiki higienske predpise za bioplinarne preverili in okrepili nadzor?«
Prevod po tonskem zapisu reportaže

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo:https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!