Krajani Zgornjih Pirnič nadaljujejo boj z bioplinarno in s smradom silirnih sokov, ki se kopičijo na okoliških njivah. Pristojnim službam so podali kazensko ovadbo, ker, kot pravijo, so bili predolgo žrtev dolgih, zapletenih in neučinkovitih postopkov.

Bioplinarna Petač je pod lupo inšpektorjev in okoljevarstvenih organizacij že več kot leto in pol. (Foto: Civilna iniciativa Pirniče)

Zgodba okoli bioplinarne v Pirničah se vse bolj zapleta. Že dve leti in pol se krajani Pirnič borijo zoper bioplinarno v lasti podjetja Bioštrom podjetnika Mihe Petača, pa še ni videti, da bi zgodba kmalu doživela epilog. Krajane moti predvsem smrad, ki se širi zaradi silirnih sokov, ki bi jih morali v bioplinarni zbirati v zbiralnikih, namesto tega pa jih prečrpavajo kar na travnike, pravijo krajani. Civilna iniciativa je zato na pomoč poklicala organizacijo za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green in pristojne službe pozvala k ukrepanju.

“Odgovora (pristojnih služb op. p.) od lanskega leta nismo prejeli, zato smo tokrat podali kazensko ovadbo, če bomo sploh kaj uspeli. Treba je ugotoviti, kdo je krivec, da do tega prihaja. Naša država je takšna, da dopušča sto pritožb, na vsak sklep posebej pa se zakonske odredbe ne izvajajo,“ je ob objavi ovadbe povedal predsednik organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard.

Silaža se kopiči, med razgradnjo pa poleg smradu uhajajo v ozračje tudi plini. (Foto: Civilna iniciativa Pirniče)

Bo ovadba pospešila reševanje problema?

Po širši okolici kraja se je ob toplejšem vremenu spet začel širiti neznosen smrad, opozarjajo krajani in dodajajo, da je gibanje na prostem skorajda nemogoče, negativni vplivi pa po njihovo že načenjajo zdravje ljudi, ki tam živijo. Zaskrbljeni, da smrdljiva brozga zastruplja tudi vodno zajetje, so na njivi pobrali vzorce in jih poslali v laboratorij koprskega zavoda za zdravstveno varstvo, zoper neznane onesnaževalce pa vložili kazensko prijavo. To so poslali kriminalistični policiji, tožilstvu in inšpekcijskim službam, o postopkih pa so obvestili tudi novega ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča in ministra za infrastrukturo in prostorZvonka Černača. Z obeh ministrstev smo dobili odgovor, da postopki na pristojnih službah in inšpekcijah še potekajo.

“Pošiljajo nas od vrat do vrat, nihče pa ne zavzame konkretnega stališča oziroma da bi se zadeva rešila. Razmere pa so zaskrbljujoče in slabe že, ko zadeva ne obratuje. Kako bo šele, ko bo bioplinarna začela obratovati. Od nove vlade in pristojnih inštitucij pričakujemo, da bo postopek hitreje in uspešneje stekel, ker to doslej ni šlo tako. Upam, da se bo sedaj zadevo pospešilo,“ pravi član Civilne iniciative Simon Turinek.

Jara kača odločanja še brez pravega epiloga

Krivdo za težave z bioplinskimi napravami pri nas pripisujejo različnim ministrstvom, saj se prepletajo interesi in pristojnosti kmetijskega, zdravstvenega, infrastrukturnega in finančnega ministrstva. Kot pravijo predlagatelji ovadbe, je problem v tem, da država sploh dovoli gradnjo tovrstnih objektov v gosto poseljenih naseljih, še huje pa je, da so več kot štiri milijone evrov težek kredit odobrili na državni banki, sedaj pa je projekt v slepi ulici.

Občinski in državni organi so si doslej dokumentacijo le podajali, pristojne službe pa zgodbe tudi po letu dni, kolikor o zadevi odločajo, niso pripeljale do konca. Občina Medvode je opravila meritve smradu s pomočjo olfaktometrične metode in ugotovila, da so vrednosti na nekaterih delih res presegle mejne vrednosti, ker pa republiške regulative glede smradu, ki bi urejale to področje ni, niso mogli storiti čisto nič več.

“Kot občinski inšpektor nisem pristojen za zadevo. Sem samo pomagal koordinirati stvari pri tej zadevi. Z občinske strani sem storil, kar sem lahko storil, sedaj pa bi se morale državne inšpekcije bolj potruditi in sprejeli strategijo, ki bi bila nujna, da se v tej zadevi sprejme, a ker je zadeva prenesena na republiško raven, postopkov in zadeve ne morem komentirati,“ nam je povedal inšpektor občine Medvode Matija Šalehar.

Z zadevo se ukvarjajo tako službe ministrstva za kmetijstvo in okolje kot tudi ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki pa o pritožbah na že izdane sklepe še odločajo.

• 

Črne gradnje še niso porušili

Poleg smradu pa je sporen tudi sam potek gradnje objekta, pravijo krajani. Petač je dovoljenje za gradnjo dobil na podlagi dokumentacije, po kateri bi morala poleg bioplinarne v kraju zrasti še hiša in hlev, zgrajena pa je bila le bioplinarna. Gradbena inšpekcija je v začetku lanskega leta tako izdala sklep o rušenju, podjetje je imelo osem mesecev za odstranitev nelegalne gradnje, ampak se ni nič zgodilo, Petač se je na sklep pritožil, a je bila pritožba zavrnjena in je bil določen nov rok, postopki pa so zastali in je postopek še v fazi odločanja.

Bioplinarna sicer še ne obratuje, saj na gradbišču, kljub odredbi o rušenju, potekajo gradbena dela, zaradi nedorečenosti in neukrepanja pa so žrtev uradniških zapletov prav krajani Pirnič, so prepričani v Civilni iniciativi.

Kot je povedal Turinek, so Petača že večkrat povabili, da jim predstavi projekt ali pa da bi vsaj odgovoril na očitke krajanov, pa se je sleherni komunikaciji dosledno izmikal. “Ne moremo ga prisiliti, da se mora pogovarjati z nami. Lahko bi prišel do nas, sklical občane, ker to nisem samo jaz, ampak je podpisnikov peticije več kot 700 – krajanov in podpornikov. Tudi na zborih nas je vedno več kot 300, zato mislim, da bi bilo več kot dobrodošlo, da bi razložil zadeve in nam vrnil kakšno žogico,“ dodaja.

Bioplinarne izrabljajo biološke odpadke za pridobivanje toplotne energije, vse pogosteje pa se zanje odločamo tudi v Sloveniji. (Foto: Thinkstock)

Petač: V teku je legalizacija objektov

Lastnik bioplinarne Miha Petač je v odgovoru na naše novinarsko vprašanje povedal, da je v teku legalizacija objekta oziroma uskladitev s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. “Kot sem že večkrat poudaril, je do sprememb pri gradnji in zaradi tega tudi do naknadnih zapletov prišlo izključno zaradi tega, ker smo na objektu izvedli spremembe za boljšo varnost (premaknitev silosa izpod daljnovoda) in delne spremembe surovine (namesto da bi prevladovali gnojevka in klavnični odpadki, smo uporabili travo in silažo), ki je za bližnje stanovalce bolj prijazna,“ pravi Petač in dodaja, da bo gradnja kmalu dokončana, s tem pa po njegovem mnenju odpadejo razlogi za rušenje, saj bo objekt v celoti tak, kot ga določa gradbeno dovoljenje.

S tem bodo po njegovih besedah ustavljeni tudi vsi postopki, ki so jih proti gradnji objektov sprožili krajani. “Vedno sem za pogovor, vendar pa ne morem pristati na izsiljevanje, da na tem mestu ne bi imel kmetije z bioplinarno, za kar je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje. Naj omenim, da so bile vse pripombe v prvotnem postopku razrešene in ni bilo nikakršnih zadržkov za to, da bi na tem mestu stala biolinarna s kmetijo. Moja družina je zaradi neutemeljenih pritožb sosedov in enostavno mobinga nad menoj eksistenčno ogrožena,“ še dodaja Petač.

V Bioplinarni Petač se dokončanju projekta ne odpovedujejo. (Foto: Civilna iniciativa Pirniče)

Zdravje (zaenkrat) ni ogroženo

Razmere v Pirničah je pod drobnogled vzel tudi ljubljanski Zavod za zdravstveno varstvo, ker pa niso mogli dokazati, da se s silirno tekočino prenašajo nalezljive bolezni, so odločili, da zdravje krajanov tako neposredno ni ogroženo ter opustilo nadaljnje preiskave. Predlagali so, da se na kraju dvakrat letno opravi deratizacija, če pa bi se občutno razmnožil mrčes, pa bi bilo treba  silirne prostore še dezinficirati. Kaj drugega tu niso mogli storiti, so nam v odgovoru sporočili z zavoda.

Kot pojasnjuje Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja, bi bilo treba opraviti meritve emisij plinov, ki bi lahko ogrožali zdravje krajanov. Možni pokazatelji zastrupitve oziroma stranski učinki emisij se od plina do plina razlikujejo, splošni znaki pa so slabo počutje, slabost, averzija, glavobol, če je vmes amoniak še kašelj in draženje oči, lahko nastopijo astmatični napadi, prisotnost formaldehida lahko povzroča rakava obolenja in je dokazano zelo nevarna snov podobno kot azbest.

Jože Verbič s Kmetijskega inštituta pa medtem ocenjuje, da zdravje krajanov zaradi silažnih sokov ni postavljeno na kocko. Silažni sokovi praviloma vsebujejo rastlinska hranila, kot so dušik, kalij in fosfor, mlečne in ocetne kisline in sledi rastlinskih sladkorjev. Silaža je zelo učinkovito gnojilo, a z gnojenjem, tako kot z drugimi tekočimi gnojili, ne smemo pretiravati. Ne smemo preseči mejne vrednosti dušika, poudarja Verbič. Tako gnojilo s krmo ne ogroža živine, predstavlja pa pritisk na okolje. Pri izlivu v reke ali jezera lahko povzroči tudi pogin rib.

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE DEL DOHODNINE AAG , Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/