Alpe Adria Green – mednarodna organizacija za zaščito okolja in narave Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija, Vojvodina,  Bosna in Hercegovina.
V Sloveniji deluje kot društvo v javnem interesu, Prešernova 26, 4270 Jesenice, Slovenija, TTK: SI56-0510-0801-1891-125, Mat.št:1173120000, DŠ: 78020239

Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE
VOJKOVA 1B, 1000 LJUBLJANA

Datum:12.3.2012

Zadeva: Odgovor na vaš poziv 35620-2766/2010-39 z dne 09.03.2012 v zvezi z pritožbo Smučarske zveze Slovenije v zadevi – povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanje na Rudnem Polju

Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, Jesenice, je bilo pozvano, da se izreče o pritožbi Smučarske zveze Slovenije z dne  9.2.2012 na odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) št. 35620-2766/2010-37 s katero je le-ta zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja stranki Smučarski zvezi Slovenije za  gradnjo – povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanje na Rudnem polju.

V celoti zavračamo utemeljitev v posredovani pritožbi Smučarske zveze Slovenije
in ponovno vztrajamo na naših izjavah izraženih v izjasnitvi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v upravni zadevi izdaje naravovarstvenih pogojev in soglasja za povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanje na Rudnem poljuki, smo ga prejeli s strani Agencija Republike Slovenije za okolje, ki kot organ v sestavi ministrstva opravlja naloge s področja varstva okolja, pod št. zadeve: 35620-2766/2010 z dne 27.10.2011.
V Alpe Adria Green smo podali sledeče pripombe na predložene dokumente, k upravnem postopku, ki nam daje pravico, da se izrečemo o vseh dejstvih in okoliščinah, kiso pomembne za odločbo:
Presoja sprejemljivosti posegov za povečanje akumulacijskega bazena za zasneževanjena Rudnem polju.

ARSO se v svojem pozivu z dne 13.10.2011 sklicuje, da je predvideni poseg  načrtovan na zemljišču s sledečim naravovarstvenim statusom:

1/    v 3. varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, kjer velja Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10;
2/    na posebnem varstvenem območju Julijske Alpe (SPA – SI5000019), ki je določeno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08),
3/    na ekološko pomembnem območju Julijske Alpe (ID 21100), določenem z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04);
4/    geomorfološka naravna vrednota državnega pomena Pokljuka – planota (evid. št. 5430), določena s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, 5t. 11/104, 70/06 in 58/09).

Ad1/    Nobeno od mnenj se ne opira na veljavni zakon o TNP (ZTNP 2010), ki v 13. členu (splošni varstveni režim v narodnem parku) določa:

(1) – Na območju narodnega parka je prepovedano,
28. graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine;
29.  širiti obstoječa smučišča ali graditi nova.
Pri tem se postavlja vprašanje: ali se termin: akumulacijski bazen za zasneževanje napačno uporablja predvsem iz razloga, da se zavaja strokovno in drugo javnost in predvsem organe, ki odločajo o izdaji gradbenega dovoljenja in pripadajočih dokumentov presoje vplivov na okolje, naravo, kulturno dediščino, itd.
V danem primeru gre za površinski vodni zbiralnik v katerem se zbirajo odpadne (prečiščene?) vode in površinske vode s parkirnih in drugih prostorov, ki se odvajajo prosto brez predhodnega čiščenja. Prav tako se v njem zbirajo tudi ostale meteorne vode s celotnega območja smučišč in okoliških objektov!
Zaradi prepovedi v ZTNP je zahtevek za gradnjo kakršnegakoli površinskega zbiralnika na tem območju (kot tudi drugod v TNP) potrebno zavrniti in obstoječi, na črno zgrajeni objekt, porušiti!

Ker je nastala napačna uporaba pojmov: »akumulacijski bazen« namesto  »površinski vodni zbiralnik« menimo, da gre v tem primeru za poizkus obiti sedaj veljavni zakon o TNP in legalizirati ČRNO GRADNJO!  ZAHTEVAMO, DA SE BESEDI »AKUMULACISKI BAZEN« ZAMENJA Z BESEDAMI » POVRŠINSKI VODNI ZBIRALNIK« IN DA SE TA PRIMER OBRAVNAVA PO 13 ČLENU VELJAVNEGA ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU.

Ad 2/, 3/ in 4/
V postopku legalizacije »na črno« zgrajenega objekta (namesto dovoljene prostornine 1400 m3 je bil zgrajen bazen prostornine 5400 m3) je glede na
dejstvo pod Ad 1/ in zaradi  drugih dejstev potrebno ugovarjati priloženemu mnenju Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj (v nadaljevanju: Zavod) in strokovnemu mnenju Javnega zavoda Triglavski narodni park (v nadaljevanju: upravljavec) in sicer:

a/    Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj – Mnenje z dne 26.9.2011

–    Mnenje Zavoda je prvenstveno zreducirano na eno samo vprašanje: vpliv povečanja »akumulacije« (pozor – še en izraz za opisani objekt črne gradnje) na  populacijo divjega petelina na območju Rudnega polja.  V tem mnenju ugotavljajo, da nimajo neposrednih znanstvenih dokazov, da bo povečanje akumulacije bistveno vplivalo na populacijo divjega petelina, prav tako pa tudi nimajo dokazov, da ne bo bistveno vplivala nanjo. Vendar »z veliko verjetnostjo trdijo, da dejavnosti na širšem območju Biatlonskega centra negativno vplivajo na populacijo divjih petelinov« torej, kumulativen vpliv dejavnosti na tem območju so ocenili kot D – bistven.

V celoti pa ugovarjamo končnemu predlogu / mnenju Zavoda, kjer se le-ta
sklicuje na neko prejšnje mnenje, kjer so vpliv na cilje zavarovanega območja ocenili kot C – nebistven pod pogoji (ob upoštevanju omilitvenih ukrepov) in predlagali več omilitvenih ukrepov. Ker teh ukrepov nihče ne spremlja in ne ugotavlja njihovih učinkov je taka ureditev NEPRIMERNA in za naravo škodljiva! Mnenje Zavoda v celoti zavračamo.

b/    Javni zavod Triglavski narodni park – Strokovno mnenje z dne 26.9.2011

Pritrjujemo ugotovitvam upravljavca, da je »predmetni poseg absolutno
nesprejemljivo presojati zgolj v vzročno-posledični zvezi akumulacijski bazen / rastišča divjega petelina« in strinjamo se z ugotovitvijo glede problema kumulativnih vplivov »zaradi česar je upravljavec v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev za gradnjo objektov in naprav ter ureditev v sklopu Športno-rekreacijskega centra Rudno polje na Pokljuki opozoril, da bi morali biti takrat načrtovani posegi podvrženi izdelavi poročila o vplivih na okolje in posledično postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja« česar pa MOP ni upošteval.

–    Kljub vsem tem ugotovitvam, pa v celoti zavračamo »strokovno mnenje«  upravljavca, ki bi moral tudi v tem postopku izvajati svoja pooblastila javne službe ohranjanja narave na področju upravljanja narodnega parka (42. člen ZTNP) in zahtevati skladnost nameravanega posega z določbami zakona o Triglavskem narodnem parku (30. člen ZTNP, vse pa v povezavi s 14. členom (ugotavljanje škodljivosti ravnanj, posegov in dejavnosti) in 23. členom (ravnanja, posegi in dejavnosti)), česar pa posredovani dokument »strokovna ocena« ne vsebuje.
V zaključku smo navedli:

Da naslovni organ je dne 10.03.2011 prejel odločbo upravnega organa druge stopnje št.35607-8612011-22
Dne 6.7.2011, kjer je določeno, da se odločba št. 35620-2766/2010-16 z dne 20.04.2011 odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek in odločanje. Pri ponovnem odločanju bi moral upravni organ prve stopnje prvenstveno odlačati po veljavnem zakonu o Triglavskem Narodnem Parku in ugotoviti, da je Na območju narodnega parka je prepovedano graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine. Ravno tako bi morala prvenstveno upoštevati v svojih mnenjih, na podlagi poziva ARSO-a za izdajo strokovnih mnenj, Zavod Republike Slovenije ZA VARSTVO NARAVE – OBMOČNA ENOTA KRANJ ter Javni zavod Triglavski narodni park.

Pri izdaji svojih mnenj sta kršila tudi 2. člen ZVO-1-NPB4 (čistopis 13.1.2010),
2. člen
(namen in cilji zakona)
(1) Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) Cilji varstva okolja so zlasti:
1. preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,

(3) Za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka se:

2. spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja

Zavod RS za VARSTVO NARAVE – območna enota Kranj, bi se moral ravnati tudi po  ZON-UPB2 (2004) –  DOLŽNOSTI Zavoda za varstvo narave, ki v 118 členu pravi:

118. člen (zastopanje interesov ohranjanja narave)
Zavod ima pravico in dolžnost zastopati interese ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot v vseh upravnih in sodnih postopkih, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja.
Zavod po naši oceni tega ni storil in je kršil veljavno zakonodajo.

ARSO v novi odločbi nesporno ugotavlja, da se območje predvidenega posega nahaja v tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, za katerega skladno s 13. členom ZTNP-1 veljajo predpisani varstveni režimi, med drugim je skladno z 28. točko prvega odstavka 13. člena ZTNP-1 prepovedano graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine, ter, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo površinskega vodnega zbiralnika in je poseg je kot tak v nasprotju z osemindvajseto točko prvega odstavka 13. člena ZTNP-1.

Dejstvo, da je v času naslovitve vloge za izdajo naravovarstvenega soglasja že veljal
(novi) zakon o TNP, narekuje, da se v celoti upošteva nova ureditev, predvsem tista v
poglavju IV. Pravila ravnanja in varstveni režimi in ne neki planski akti, ki so bili
sprejeti pred tem datumom in na katere se v svoji pritožbi z dne 22.02.2012 sklicujeta
Razvojni center Radovljica in Smučarska zveza Slovenije. V zvezi s tem je tudi
neumestna pripomba, češ, da je TNP (sicer še pred sprejemom novega zakona)
zagovarjal stališče, da je še sprejemljiva kapaciteta vodne akumulacije 6.400 m3 kar
soglasjedajalci niso upoštevali v upravnem postopku.

Pripominjamo pa, da je Zavod TNP v svojem predhodnem mnenju k povečanju
akumulacijskega bazena z dne 31.8.2010 sicer obširno opisal potek svojega
sodelovanja v dotedanjih postopkih za pridobitev naravovarstvenega soglasja in
opisal stanje v naravi po izvedbi del, ki so bila izvedena v nasprotju s pridobljenim
naravovarstvenim soglasjem za gradnjo akumulacijskega bazena s prostornino 1400
m3. Vendar pa v tem mnenju Zavod TNP ni ravnal v skladu s takrat (že) veljavnim
(novim) zakonom o TNP (Ur. List RS št. 52/10), ki v 13. členu (splošni varstveni režim
v narodnem parku) v naslednjih točkah določa, da je na območju narodnega parka
prepovedano:
8. graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine;
29. širiti obstoječa smučišča ali graditi nova;
30. graditi objekte na obstoječih smučiščih, razen smučarskih prog, žičniških naprav
in stavb žičniških naprav ter izvajanja vzdrževalnih del;

Žal pa je nekaj nanizanih dejstev, ki jih navaja Smučarska zveza Slovenije, v celoti razgalilo dejanske razmere v NARODNEM PARKU, saj dejavnosti ŠRC resnično niso
edine, ki povzročajo prekomerne obremenitve okolja in naravnih vrednot in so nezdružljive s pojmom narodnega parka. Med temi so vsekakor
–    obremenitve v nekaterih vikendih presegajo 1.500 vozil na planoti in posledično ne  obremenjujejo samo urejenih parkirišč  temveč tudi druga področja gozdnih cest in jas,
–    na parceli, ki je po stavbni pravici last SZS se je zgradilo 5 lesenih objektov  namenjenih skladiščenju oskrbovalnih sredstev za Planinska društva kar posledično pomeni izvajanje helikopterskega oskrbovanja v visokogorju in večji vpliv na okolje,
–    izven-letališko helikoptersko pristajališče: investitor izgradnje ŠRC Pokljuka, je bil zavezan s soglasjem MORS in zahtevami TNP, da gradi pristajališče, ki ga investitor ne uporablja. Uporabljajo ga: Slovenska vojska, Planinska društva za oskrbovanje planinskih postojank, Triglavski narodni park in turistične agencije.
–    Helikoptersko oskrbovanje planinskih postojank v Julijskih Alpah: Porast števila dni, ko se izvajajo helikopterski poleti za oskrbovanje planinskih postojank, reševanje v gorah in urjenje, se povečuje. V letu 2011 je bilo helikoptersko oskrbovanje izvajano v 37 dneh. Številu dni oskrbovanja je sorazmerno tudi povečanje števila dnevnih poletov in kot posledica je bilo izvedenih 227 helikopterskih transportov na Rudnem polju.

Naj samo navedemo, da se tu navaja groba kršitev določbe 40. točke prvega odstavka 13. člena ZTNP-1, saj so (po opazovanju ŠRC) med navedenimi 227 izvedenimi helikopterskimi transporti v letu 2011 navedene kot uporabniki tudi turistične agencije.

Iz navedenega izhaja, da je skrajni čas, da se prepreči nadaljnja degradacija tega
dela TNP in, da se celovito naravovarstveno in okoljsko sanira obravnavani prostor,
ki ga je gradnja biatlonskega centra z vsemi že izvedenimi deli še močno poslabšala.

•    Alpe Adria Green je že pričela ločen postopek glede hilikopterskih prevozov na Pokljuko.
•    Alpe Adria Green je pravtako že pričela ločen postopek zoper Letališče Lesce, ki omogoča polete nad TNP

• Alpe Adria Green bo to leto izvedlo popis novih črnogradenj na tem območju, kar smo zavezali tudi z programom dela

Prizivni organ pozivamo, naj obravnava samo sporno zadevo – povečanje akumolacijskega bazena na Rudnem Polju – obrobne stvari, ki jih v prilogah pošilja kot priloge Smučarska Zveza, pa naj se izločijo, ker ti ne sodijo zraven obravnavanega predmeta pritožbe. Istočasno pa pričakujemo od njega, da bo v celoti zavrnil pritožbo Smučarske zveze Slovenije.

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

Triglavski narodni park – Pokljuka 13. marec

 

Postanite tudi vi član ALPE ADRIA GREEN – ZA EKO PRIHODNOST NAŠIH OTROK, s tem boste aktivno vplivati k varovanju okolja , to lahko storite, če kliknete spodnjo povezavo: https://alpeadriagreen.wordpress.com/pristopna-izjava/ SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI !!!

NAMENITE DEL DOHODNINE AAG , Z NJO NAMERAVAMO KUPITI ANALIZATOR VODE, VAŠI POTOMCI IN NARAVA VAM BODO HVALEŽNI! https://alpeadriagreen.wordpress.com/2011/12/23/namenite-del-dohodnine-aag-vai-potomci-in-narava-vam-bodo-hvalezni/