Kranj, 1.6.2012

Če pogledamo dovolj daleč v prihodnost,

bomo opazili,

da na koncu zaradi tujerodnih vrst svet ne bo postal raznovrstnejši,

temveč bolj preprost in revnejši (Elton, 1958).

VABILO

Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Bled,

Vas v soboto, 9. junija 2012,

vabi na prostovoljno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin, v okolici Koritnega pri Bledu, ker te rastline zelo ogrožajo naše avtohtone vrste in spreminjajo podobo krajine.

PROGRAM

• Zbor udeležencev ob 10.00 pri mostu čez Savo pred Bledom (lokacija, je prikazana na hrbtni strani vabila)

•Odstranjevanje invazivk po območjih

•Zbor na skupnem mestu ob 14.30 h

•Topla malica in druženje od 14.30 dalje

Invazivke bomo predvsem pulili. Če je kdo vešč uporabe kose, pa jih bomo na enem od območij pokosili. Priporočamo terensko obleko in obutev (visoke čevlje, dolge hlače, sredstvo za odganjanje klopov, delovne rokavice, kopulice, kose (če ste vešči njene uporabe)).

Zaradi organizacije, Vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do srede, 6.6.2012, na e-naslov zrsvn.oekr@zrsvn.si ali na telefon (04 20 19 460).

Za vsa vprašanja pa se obrnite na Sonjo Rozman (04 20 19 467 ali sonja.rozman@zrsvn.si ).

Akcije se udeležujete na lastno odgovornost! V primeru slabega vremena bo prestavljena za en teden.

Akcija bo izvedena v okviru čezmejnega operativnega programa Slovenija – Avstrija Apis mellifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete.

Lepo vas pozdravljamo v upanju, da se v čim večjem številu vidimo in naredimo nekaj dobrega za naravo!

EKIPA AMC PROMO BID

Zborno mesto je ob glavni cesti Lesce Bled. Če se peljete iz Radovljice, takoj za mostom čez Savo zavijete na levo na kolesarsko pot (na staro cesto skozi Betin) in ustavite na parkirišču. Če pa se peljete z Bleda, tik pred mostom čez Savo zavijete na desno.

Dragi Iztok.

Veš, da cenimo in spoštujemo tvojo ljubezen do narave oziroma vseh bitij. Vedno si si prizadeval za živost okolja, znaš nas razumeti in čutiti. Tvoje misli nas razveseljujejo, vemo, da nas ima še kdo rad in da to zna prenesti na druge ljudi.

Zveza živali, rastlin in drugih bitij Blejskega kota se ne oglašamo prav pogosto v medijih, oglasimo pa se vedno, ko nas nekaj zelo zbode, ko se zavemo, da vendarle ni vse tako, kot smo verjeli, da je ali pa je ogrožena naša prihodnost. Ne bomo vam rekli, da se motite. Povedali vam bomo o naših izkušnjah, opažanjih in predvidevanjih za našo prihodnost.

Invazivne tuje rodne vrste, kot jih ljudje imenujete, ste sami raznesli po celem svetu. Pri tem ste uporabili les nas, dreves, katerega ste spremenili v lupino, ki je plula po morju, kopali ste zemljo, da ste dobili premog, s katerim ste topili železovo rudo in zgradili nove lupine, črpali ste sok zemlje, nafto, katero ste pokurili v strojih na poti v nove dežele. Zaradi tega je umrlo milijarde milijard živih in neživih bitij poleg krajev, rek, jezer in hribov. Zaradi nezadržnega sla po okroglih kovinskih ploščicah in pisanih listih, denarju, ste iz daljnih krajev v naše in v druge daljne kraje prenesli tudi druge vrste bitij. Prinesli ste jih, posadili, razmnožili, prodali, nasadili, razsadili in na koncu ugotovili, da so vam ušle in to je tudi vse, kar ste storili.

Naše življenje v tej obliki na teh tleh traja že najmanj deset, dvanajst tisoč vaših let. Bitja so prihajala in odhajala, nekatera so se prilagodila, nekatere ne, drugi so se znašli tudi drugače. Ostale vrste so odšle ali propadle. Včasih so reke, morje, veter in naši člani prinesli tudi kako tujo rastlino, žival in druga bitja. Če se je vrsti uspelo prilagoditi našim pravilom smo jo sprejeli. Večinoma te niso prišle od daleč in so poznale naše razmere in tudi navade.

Drugače pa je s temi, katere je prinesel človek. Ta ima rad visoko, bujno, cvetoče, močno, košato. Tudi mi, a po naše. S seboj pa je žal prinesel te, ki naših pravil ne upoštevajo. Ne znajdemo se med njimi. Nismo krivi mi, da ste na rob vašega pločnika ali ceste na ostanke naših prebivalcev stresli zemljo z invazivno rastlino. Če ta semeni, se razširi še drugam po poti vetra, vode ali drugega sredstva. Razširi se tudi tja, kjer naši prebivalci niso imeli prav nič s tem pločnikom. Naseli naša stara domovanja, kjer smo se v tisočletjih naučili sobivati. Naseli se vrsta, ki v letu ali dveh v nekaj tednih zraste dva do tri metre visoko in popolnoma zasenči naša prebivališča, rastišča, izčrpa zemljo, naredi senco, struktura zemlje se spremeni, njihove korenine prevladajo in našega življenja na tem mestu je konec. Živali odidejo, rastline se posušijo, tudi vse ostalo gre stran. Ostane mrak in obenem veselje zmagovalne rastline ki se bohoti brez sovražnikov in konkurence. To ste nam prinesli in še vedno dopuščate širjenje. Kljub temu, da ste sprejeli nek dogovor, ga poimenovali Bernska konvencija, ki naj bi ščitil naša rastišča, prebivališča-biotope.

Mar te rastline in druga bitja ne izvajajo genocida nad nami? Nikakršne možnosti nimamo proti njim, zatirajo nas brez obzira in vesti. Veseli nas, da so se nekateri ljudje z našo pomočjo in žrtvami zavedli te grožnje, ki visi nad nami, domačimi bitji, dragi Iztok. Ne želimo, da se svoje morebitne zmote zaveš šele takrat, ko bo eno od teh bitij prišlo na tvoj vrt, jih boš ljubil, kot vse nas? Ko nas več ne bo tam, in bo samo ena ona-on-ono? In nič drugega.

Nas boš kaj pogrešal?

Za Zvezo živali, rastlin in drugih bitij Blejskega kota zapisal :

Miha Žvan, Društvo za varstvo okolja Bled, (Mlinska cesta 3. 4260 Bled)