Danes se je pričel RIO+20, med drugimi govorci je govorila tudi Tena Koutou iz Nove Zelandije v imenu organizacije TCK TCK TCK, katere članica je tudi Alpe Adria Green. Med drugim dejala:

Stara sem sedemnajst let, takorekoč še otrok. Danes, v tem trenutku, živi na svetu tri milijarde otrok, kar je polovica svetovnega prebivalstva. Med njimi so tudi vaši otroci. Ko me boste poslušali pomislite v teh kratkih minut za polovico sveta.

Stojim tukaj z ognjem v mojem srcu. Zmedena in jezna sem na stanje na svetu in želim, da se to spremeni. Tukaj smo, da rešimo težave, ki smo nastale in da bi nam zagotovili, da imamo prihodnost.

Vi in vaše vlade so obljubili za zmanjšanje revščine in ohranjanje našega okolja. Obljubili ste, boj proti podnebnim spremembam, zagotavljanje čiste vode in zdravo hrane. Multinacionalne korporacije, so se že zavezali, da skrb za okolje, za zeleno proizvodnjo, kot nadomestilo za svoje onesnaževanje. Te besede so še vedno samo obljube in naša prihodnost je v nevarnosti.

Vsi se zavedamo, da čas teče in se hitro izteka. Imamo 72 ur, da se odločimo o usodi svojih otrok, mojih otrok, mojih vnukov,…. In začnem odštevati ure zdaj … TCK TCK TCK.

Pomislimo nazaj pred dvajsetimi leti – takrat, sem bila tu še kot otročiček v očeh mojih staršev – spet sem tukaj, v Riu, kjer so se ljudje sestali na prvem svetovnem vrhu, leta 1992. Takrat so udeleženci tem vrhu vedeli, da je potrebno, izvesti spremembe. Njihova takratna prizadevanja so sicer propadla, Danes pa so se ti ljudje zbrali, da priznajo te napake, ki so izzivi za nekaj boljšega, zavezati se moramo nečemu boljšemu.

Pred 20 leti je bilo napisanih veliko obljub, ko sem jih prebrala, imam še vedno občutek upanja. Te obljube so bile prazne. Kako je to mogoče? Ko je vse okoli nas znanje, ki nam ponuja rešitve. Narava kot orodja za načrtovanje ponuja vpogled v sisteme, ki so celota, popolna, ki dajejo življenje, ustvarjanje vrednosti, omogočajo napredek, preoblikovanje, spremembo.

Mi, naslednja generacija, zahteva spremembe. Zahtevamo ukrepe, tako da bomo imeli prihodnost zagotovljeno. Verjamemo, da boste v naslednjih 72 urah, dali svoje interese nastran in pogumno zagovarjali interese, za pravo stvar.

Tukaj sem, da se borim za svojo prihodnost. Zato sem tukaj. Rada bi se končala s prošnjo, da razmislite, zakaj ste tukaj in kaj lahko storite. Ste tukaj, da ohranite obraz? Ali ste tu, da nas rešite?