Foto AAG

Vlado Began, Šmarje pri Jelšah

V državnem zboru na sprejem čaka novela zakona o ohranjanju narave (ZON), ki se med drugim dotika velikih zveri in »invazivnih tujerodnih« živali in rastlin.

Država bo ponovno vpeljala intervencijsko skupino za hitro ukrepanje ob neposrednem ogrožanju velikih zveri, te naloge pa bodo izvajali upravljavci lovišč, ki bodo morali, če bo odstrel potekal po nelovni površini, denimo v naselju, obvestiti policijo, ki bo zavarovala območje intervencije. To je vsekakor zanimivo, saj so naselja po 10. členu zakona o divjadi in lovstvu nelovne površine (ZDLov-1), kar pomeni, da tam ne sme biti lova. Po ZDLov-1 se v naseljih ne sme loviti, po ZON pa ob določenem pogoju lahko. Država proti sami sebi?

Novela ZON vsebuje še nekatere določbe, ki niso v dobrobit velikih zveri, kar bi morala vsebovati v smislu zakona o zaščiti živali (ZZZiv). Uvaja namreč termin neposredno ogrožanje, ki je med drugim denimo izkazano v primerih neposrednega napada na človeka, pojavljanja velike zveri v naselju ali v bližini naselja, v bližini objektov, namenjenih kmetijski rabi, ograjenih površin, namenjenih živinoreji, ter infrastrukturnih objektih, kot so ograjeni vojaški in drugi objekti, ceste in poti, ter na odlagališčih odpadkov ali njihovi bližini. V teh primerih upravljavec lovišča izvede v skrajnem primeru tudi odstrel živali. Če se torej medved nahaja v bližini prej navedenih ograjenih objektov, cest, poti in odlagališč odpadkov ali kmetijskih objektov, se ga lahko kot skrajni ukrep ubije, pa čeprav ne ogroža nobenega človeka. Ali ni ta krutost in umor živali v nasprotju s 3. členom ZZZiv, ki določa, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali smrti? Ali je pojavljanje živali samo po sebi v bližini nekih objektov lahko utemeljen razlog za umor živali? Seveda ne. Enako velja glede pojavljanja medveda v naselju ali v bližini naselja. Zanimivo je, da sama država trdi, da medved ni nevaren in da napade samo v obrambi mladičev ali sebe. Zanimivo je tudi, da v Italiji niso dovolili odstrela medvedke, ki je sprva poškodovala ljudi, nato pa enega celo ubila, temveč so jo ujeli in preselili v azil za medvede v Nemčiji. Kakšna usoda bi jo doletela pri nas? Kruta smrt, kar velja tudi otroke, če bi jih imela.

Novela ZON tudi določa, da za odstrel velikih zveri ministrstvo ne glede na predpis, ki ureja zavarovane prosto živeče živalske vrste, namesto dovoljenja po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odredi odstrel. To je zanimivo, saj se na ta način obide uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (uredba), ki določa, da se dovoljenje izda na podlagi strokovnega mnenja zavoda za gozdove, ki mu mora biti priloženo pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Tako bo odstrel velikih zveri bistveno lažji kot sedaj. Zakaj zaobid omenjene uredbe? Mogoče zato, ker je upravna inšpekcija ugotovila mnogo kršitev upravnih predpisov, ki jih je ministrstvo na naravne vire in prostor storilo pri izdajanju dovoljenj v smislu uredbe. Ministrstvo ne omogoča nevladnim organizacijam iz 137. člena ZON sodelovanja v postopku izdaje dovoljenja za odstrel, kar pomeni hudo kršitev pravic NVO. Mogoče gre pri tem celo za kaznivo dejanje po čl. 258 KZ-1. In zato išče ministrstvo druge, seveda lažje poti za zadovoljevanje lovskega užitka.

Po noveli se lahko izda odločba tudi za odstrel hude poškodovane živali. Namesto da bi živali, ki zelo trpi, pomagali in jo namestili v azil ter skušali pozdraviti, jo bodo umorili. To je pač civilizirana in kulturna Slovenija: pobija nedolžne živali.

Novela se ukvarja tudi s »invazivnimi tujerodnimi« vrstami živali. Tudi tem se ne piše nič dobrega. Bolj ali manj bo država proti njim vodila »križarsko vojno« in jih neusmiljeno pobijala. Pri tem še tisti minimalni pogoji za zaščito živali, ki jih določa ZDLov-1, ne bodo veljali. Da se ne omenja ZZZiv. Tekli bodo potoki krvi živali, ki imajo to smolo, da so prišle k nam. Državi očitno ni mar za biotsko raznovrstnost in naravno ravnovesje, ki bo zaradi njenih posegov porušeno, kajti tudi tujerodne živali so del biotske raznovrstnosti. Ali narava pozna domorodne ali tujerodne vrste? Seveda ne, ona ne dela razlike, to je izum človeka kot nasprotnika narave. Narava se spreminja in del sprememb so tudi »invazivne tujerodne« živalske vrste. Država tega noče priznati in hoče uničiti marsikaj, kar je tuje. Smiselno enako velja tudi za »invazivne tujerodne« rastlinske vrste, ki jih država tudi hoče uničiti.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST