GREENSLO
– varstvo okolja in zaščita zdravja,
– pridobivanje znanj za obvladovanje ekoloških problemov,
– reševanje propagiranje ekološke dejavnosti ter
– medobčinsko in mednarodno sodelovanje na področju varstva okolja z ekološkimi organizacijami.
VSEBINA:
Odprto pismo Vladi Republike Slovenije ob nameravani prodaji Acroni-ja d.o.o.
Odgovor Acroni-ja na odprto pismo Gorenjskega ekološkega združenja
Juliana se še naprej izliva v Savo
AVTOCESTNI ODSEK VRBA – PERAČICA
Odgovor na odprto pismo v zvezi z letenjem zrakoplovov v Triglavskem narodnem parku
Odprto pismo Vladi Republike Slovenije ob nameravani prodaji Acroni-ja d.o.o.
Spoštovani predsednik vlade in odgovorni ministri. Gorenjsko ekološko združenje od svoje ustanovitve naprej opozarja odgovorne na sanacijo akumulacije Moste in sanacijo železarniškega odlagališča halde, ter prilagoditev poslovanja ACRONI-ja ekološkim evropskim direktivam.
Poznano nam je, da je podana strokovna ocena zatrpanosti akumulacije Moste preko 2 milijona m3 usedlin iz bivše proizvodnje Železarne Jesenice in sedanjega ACRONI-ja, vprašljive pa so tudi odplake izpod halde. Nevarne usedline, vsebujejo težke kovine in fosfate. Področje na katerem je zgrajena HE Moste, je na plazovitem terenu, poleg tega pa stoji na potresni prelomnici. Ob morebitnem večjem potresu predstavlja akumulacija pravo ekološko bombo za celotno porečje reke Save. Poznana nam je tudi okoljska problematika ACRONI-ja, ki si kljub ekološko sporni proizvodnji poskuša pridobiti okoljsko dovoljenje IPPC, čemur v GEZ-u odločno nasprotujemo, vse dokler ne bo sanirana streha jeklarne ter izvedena sanacija odpraševalne naprave, saj je po rezultatih meritev jasno razvidno, da je količina izpustov v okolje iz nedefiniranih virov tudi do 80%. Skupaj z zeleno inciativo smo zbrali več kot 450 podpisov podpore krajanov, ki živijo v neposredni bližini ACRONI-ja, proti podelitvi enotnega okoljskega dovoljenja IPPC ali kakršnega koli okoljskega dovoljenja, dokler ne bo izvedena sanacija jeklarne.
Tla v okolici ACRONI-ja na območjih Koroška Bela, Sl. Javornik ter Lipce, kjer stoji poleg stanovanjskih naselij še osnovna šola, vsebujejo težke kovine in dioksine. V preteklem obdobju so bile narejene meritve, ki pa niso zanesljive, predvsem meritve dioksinov, ki bi morale biti izvedene po evropski direktivi EHAP. Dejstvo, da ministrstvo za zdravstvo bioloških testov še ni uvedlo v nacionalni monitoring, je danes velik problem Slovenije. Evropska unija je 9. 06. 2004 sprejela okoljski akcijski program (EU EHAP – European Environmental & Health Action Plan 2004-2010), ki naj bi povezal pojavljanje različnih bolezni s stopnjo onesnaženosti okolja. Poudarek plana je na zdravem življenju otrok, zato je geslo tega načrta "Prihodnost naših otrok". Akcijski plan za obdobje 2004-2010 povezuje vseh 25 članic Evropske unije. Ključni elementi plana so razdeljeni v tri sklope s skupno 13. aktivnostmi – z njimi bodo spremljali pojav alergij, nevroloških in razvojnih motenj, kancerogena obolenja in učinke hormonskih motilcev (disruptorjev). Plan Evropske unije EHAP je osredotočen na kemične snovi v okolju, kot so dioksini, PCB (poliklorid bifenili), težke kovine in hormonski motilci.
Iz medijskih poročil smo zasledili informacijo, da vlada želi prodati ACRONI d.o.o.
Od vlade Republike Slovenije zahtevamo, da se pred prodajo:
- sanira jeklarno v ACRONI d.o.o.
- sanira akumulacijski jez HE Moste
- sanirajo brežine bivše Železarne Jesenice
- sanira izpuste odpadnih vod iz ACRONI-ja
- izplača pravično odškodnino lastnikom zemljič, ki so posledično onesnažena zaradi strupenih izustov iz Jeklarne!
- Izvede meritve onesnaženosti okolja po direktivi EU EPAH
V kolikor naše zahteve ne bodo upoštevane, bomo aktivirali širšo javnost ter sprovedli tudi druge ukrepe, vse dokler naše zahteve ne bodo realizirane.
Ekološki pozdrav!
Gorenjsko ekološko združenje
Vojko Bernard
glavni tajnik
Dostavljeno po E- pošti:
- g.Janez Janša PREDSEDNIK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
- g.dr.med. Janez Podobnik MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR
- g.mag. Andrej Vizjak MINISTER ZA GOSPODARSVO
- g.mag. Andrej Bručan MINISTER ZA ZDRAVSTVO
- mediji
Na Jesenicah, 13.02.2006
Vlada Republike Slovenije
g. Janez Janša – predsednik
Datum: 21. november 2006
Spoštovani!
V Gorenjskem Ekološkem Združenju smo Vam poleti posredovali odprto pismo v zvezi z sanacijo ACONI-ja d.o.o. ter jezu hidroelektrarne Moste. Vlada je to problematiko uvrstila, po posredovanju Varuha za človekove pravice, v obravnavo oktobra tega leta vedar je bila ta problematika črtana iz dnevnega reda.
Od ministerstva za gospodarstvo smo kot odgovor prejeli le obsodbo, češ, da je Gorenjsko Ekološko Združrenje krivo, da ni bila izvedena sanacija HE Moste, ker smo po njihovem mnenju mi preprečili sanacijo HE Moste z zaščito barja, vendar smo bili edina nevladna organizacija, ki je podprla projekt in v projektu Modro sožitje tudi aktivno sodelovala.
Od Vlade RS pričakujemo, da bo v razumnem roku, t.j. v roku enega meseca, obravnavala problematiko Acroni d.o.o., ter HE moste. V kolikor do obravnave v tem roku ne bo bomo prisiljeni obvestiti ustrezne institucije v EU ter seznaniti z ignoranckim odnosom Vlade RS širšo Slovensko javnost.
Lep ekološki pozdrav !
Glavni tajnik GEZ-a
Vojko Bernard
Odgovor Acroni-ja na odprto pismo Gorenjskega ekološkega združenja
Avtor webmaster — Zadnja sprememba 15.02.2006 21:29
Od Gorenjskega ekološkega združenja smo dobili odgovor na odprto pismo ob prodaji Acronija. Besedilo spodaj je neuradni prepis dobljene računalniške slike pisma. Menimo, da je prav, da imajo vse stranke v polemiki pravico do objave svojih mnenj. Naloga bralcev je presoditi, kje je prava meja med prizadevanjem za poslovno uspešnostjo in varovanjem narave.
Acroni, d.o.o
Uprava
ODGOVOR NA ODPRTO PISMO GORENJSKEGA EKOLOŠKEGA ZDRUŽENJA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE OB NAMERAVANI PRODAJI DRUŽBE ACRONI, d.o.o.
Gorenjsko ekološko združenje, v njegovem imenu glavni tajnik Vojko Bernard, je včeraj 13.2.2006 poslalo odprto pismo predsedniku Vlade RS Janezu Janši, nekaterim ministrom in nekaterim medijem. V njem na zelo enostaven in precej zmeden način omenjajo ekološko problematiko področja, na katerem dela podjetje ACRONI in kar je še hujše, z odkritim nepoznavanjem tega področja zahtevajo celo zaustavitev procesa prodaje našega podjetja, ki ga je potrdila Vlada RS decembra lani.
Acroni je družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda pomena skladnega ekonomskega razvoja in varstva okolja, zato od poslovne sanacije podjetja naprej vedno več vlagamo v zaščito in v izboljšanje stanja okolja. Dejstvo pa je, da do leta 1987 na lokaciji Jesenice vlaganj v ekološke projekte pravzaprav ni bilo. Na ramenih današnjega ACRONI-ja je torej vsa več kot 130 letna dediščina razvoja železarstva, vključno s posledicami onesnaževanj.
ACRONI je zagotovo med tistimi slovenskimi podjetji, ki trenutno največ vlagajo v varstvo okolja. Od leta 2000 do danes smo investirali v posodobitev proizvodnje 70 milijonov EUR investicij, od tega kar 15 mio EUR za varstvo okolja; za obdobje 2006-2010 načrtujemo 80 mio EUR investicij, od tega v ekologijo 17 milijonov EUR, oziroma več kot 21 % celotnega investicijskega obsega. Ob vseh novih investicijah se ravnamo po načelu nabave najboljše razpoložljive tehnologije, t.i. BAT.
Popolnoma nerazumljivo in skregano z logiko je nasprotovanje Gorenjskega ekološkega združenja Acronijevi pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja IPPC. Prav pridobitev tega dovoljenja, poleg že pridobljenih certifikatov kakovosti, varstva okolja ter varstva in zdravja pri delu, je za nas še večja ekološka zaveza.
V ACRONI-ju smo dožni uvesti poslovanje po IPPC direktivah iz leta 1996, ki se v Evropski uniji uveljavljajo z letom 2007. Zaradi težav v poslovanju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot tudi zaradi kasnejšega začetka prilagajanja smo dobili triletno prehodno obdobje. Ekološka sanacija bo tako končana leta 2010.
Delno soglasje za takšen način prilagajanja oziroma k sanacijskemu programu nam je 28.12.2004 izdala Agencija republike Slovenije za okolje. Sanacija obsega kar 11 projektov. Zelo smo veseli, da pri nekaterih projektih prehitevamo roke in da bomo enega največjih izzivov – montažo sekundarnega odpraševanja, ki bo odsesavalo pline tudi z vrha strehe jeklarne, dokončali že letošnje poletje. Prav tako obstajajo projekti za sanacijo vse preostale ekološke problematike v podjetju. O tem so obveščeni tako pisci odprtega pisma kot tudi član t.i. civilne iniciative. Še več, na redni seji Odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Občine Jesenice, ki je bila 19.1.2006, in na kateri je bila obravnavana okoljska problematika v ACRONI-ju so vsi prisotni, med drugimi tudi člani civilne iniciative, strinjali s sklepom, da podpirajo vsa prizadevanja podjetja ACRONI d.o.o. Jesenice za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja IPPC. Gospod Bernard, očitno ste zelo pozabljivi ali pa v silni ihti, ker ne veste več, kako bi nam še škodovali, ne veste več, kaj delate.
V ACRONI-ju smo za še bolj učinkovito prilagoditev direktivi IPPC pristali na sodelovanje v t.i. twinning projektu, ki ga s pomočjo EU vodi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Projekt je usmerjen k izboljšanju učinkovitosti izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj za IPPC naprave in zagotavljanja skladnosti z zahtevami iz dovoljenja. Za naše podjetje to pomeni dvakratno preverjanje izpolnjevanja zakonodajnih zahtev za pridobitev okoljevarstvenega soglasja.
Gorenjsko ekološko gibanje se je z včerajšnjim odprtim pismom vpisalo na seznam tistih, ki bi v ihti za varstvo okolja bili pripravljeni preprečiti proces prodaje ali celo povzročiti zaprtje enega najuspešnejših gorenjskih in slovenskih podjetij s skoraj 1400 zaposlenimi. Tako, kot moramo pri nas, v ACRONI-ju, nenehno iskati ravnovesje med poslovnim in ekološkim razvojem, bio enako pričakovali od ekološkega gibanja. Varovanje zgolj lastnega vrtička in lastnih ozkih interesov nikakor ne sme in ne more postati način razmišljanja, če res želimo zvišati standard in izboljšati kakovost življenja. Mi v ACRONI-ju to res želimo – in to ne le vsem našim zaposlenim, ampak celotnim Jesenicam, zgornji Gorenjski in tudi naši državi Sloveniji. Pe na s počez obtoževanji in škodovanju za vsako ceno, kot to počenja Gorenjsko ekološko združenje.
|
Branko Banko |
|
Ljubo Osobnikar |
Jesenice, 14.2.2006
Dodatne informacije Branko Banko, tehnični direktor
Ogenj v Alpah 2006 – Pokljuka
Osrednja letosnja slovenska prireditev je bila v soboto 12. avgusta na Pokljuki – glavni organizator je bil Gorenjsko ekološko združenje, soorganizatorji pa CIPRA Slovenija in Mountain Wilderness Slovenije. Osrednja prireditev je bila okrogla miza OHRANIMO TNP ZA PRIHODNJE RODOVE!
Akcija OGENJ V ALPAH, je tudi letos potekala pod koordinatorskim vodstvom CIPRA iz Švice in je bila posvečena vprašanjem trajnostnega razvoja v Alpah.
Osrednja letosnja slovenska prireditev je bila v soboto 12. avgusta na Pokljuki – glavni organizator je bil Gorenjsko ekološko združenje,soorganizatorji pa CIPRA Slovenija in Mountain Wilderness Slovenije.
Vodilna tema letošnje mednarodne akcije je bila opozoriti na probleme trajnostnega regionalnega razvoja v Alpah, ki naj bi bil v skladu z Alpsko konvencijo tak, da bo tudi za prihodnje rodove ohranil naravne, kulturne in duhovne vrednote Alp. Po zaključku okrogle mize OHRANIMO TNP ZA PRIHODNJE RODOVE, ki je potekala v prostorih vojašnice Slovenske vojske, smo udeleženci akcije OGENJ V ALPAH pred poslopjem vojašnice prižgali bakle, kot opozorilo na naravne, kulturne in duhovne vrednote ALP, njihovo ogroženost in načine, kako jih lahko ohranimo prihodnjim rodovom, če bomo ravnali modro in preudarno.
- Kaj je trajnostni razvoj?
- Kakšen naj bi bil razvoj na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine?
- Kaj sodi in kaj ne sodi v narodni park-in zakaj?
To so vprašanja, ki so v Triglavskem narodnem parku zelo aktualna. Pokljuka je pa del TNP, kjer se problemi še prav posebno očitno kažejo.
Žal kljub vljudnemu povabilu nikogar iz vrst vladajoče koalicije ni bilo na okroglo mizo OHRANIMO TNP ZA PRIHODNJE RODOVE!
Juliana se še naprej izliva v Savo
Bernard "ne razume" ministrstva za okolje in prostor
DaP/STA, Pon 14.08.2006, 07:52
Bomo še pili juliano?
Jesenice – Potem ko je bil predlog uredbe o koncesiji za črpanje podzemne vode v predoru Karavanke za proizvodnjo pijač, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo v začetku julija, umaknjen z dnevnega reda seje vlade, jeseniška polnilnica še vedno stoji. Dodatni zapleti pa so se pojavili, ker predlogu nasprotujeta jeseniški župan Boris Bregant in Gorenjsko ekološko združenje, kjer menijo, da družba Voda Juliana ne bi smela prejeti koncesije, pač pa bi jo bilo treba dodeliti komu drugemu.
"Predlagana uredba ne pospešuje procesa izrabe vode, saj je za lase privlečena in temelji na izmišljenih raziskavah ter podatkih in podeljuje koncesijo za črpanje vode Študentskemu servisu Maribor, česar si nikakor ne želimo," je pojasnil generalni sekretar Gorenjskega ekološkega združenja Vojko Bernard. Prepričan je, da podjetje Voda Juliana, ki sta ga v stečajnem postopku odkupila Gemag center in Roga, ki sta povezana z mariborskim študentskim servisom, ne bi zagotovilo primerne izrabe vode in novih delovnih mest na Jesenicah.
Na Jesenicah opozarjajo, da predlog koncesijskega akta temelji na podlagi izmišljenih podatkov o izvedeni raziskavi podzemnih voda, saj se takšne raziskave, razen v času gradnje karavanškega predora, niso nikdar delale. Zato je jeseniški župan proti predlagani uredbi o podelitvi koncesije že protestiral na ministrstvu za okolje in prostor.
Vlada nato predloga ni potrdila, ampak je bil predlog umaknjen z dnevnega reda seje vlade, ker je bilo v predlagani uredbi odprtih še nekaj manjših pravnih in drugih vprašanj. Ministrstvo za okolje in prostor ter generalni sekretariat vlade pa sta se dogovorila, da se predlog uredbe še enkrat pregleda. Ko bo besedilo uredbe usklajeno, ga bo ministrstvo ponovno predložilo v obravnavo na vlado, zaenkrat pa na tem področju še ni nič novega, so potrdili na okoljskem ministrstvu.
Bernard "ne razume" ministrstva
"Nikakor ne moremo razumeti, da se ministrstvo ne zna izmotati iz pravnih zank zaradi iskanja poti do podelitve takšne pravice podjetju, ki bi prineslo s postavitvijo nove sodobne polnilnice na Jesenicah nekaj novih delovnih mest," so v sporočilu za javnost zapisali v Gorenjskem ekološkem združenju. "Sedaj polnilnica stoji, voda, ki je med desetimi najboljšimi v EU, pa se neizrabljena izliva v Savo," je dodal Bernard.
Medtem v družbi Voda Juliana, kjer obljubljajo, da bodo z delom v novi polnilnici vode pričeli takoj, ko bo to mogoče, še vedno čakajo na koncesijo. "V prizadevanjih za pridobitev koncesije za črpanje vode in legalizacijo cevovoda pa nas močno ovirajo proceduralni zapleti ter polena, ki nam jih pod noge mečejo nekatera podjetja, ki bi sama želela polniti kakovostno vodo izpod Karavank," je pojasnila direktorica Vode Juliana Nevena Tea Gorjup.
|
Jesenice, 30. decembra (STA) – Slabo leto dni po potrditvi prisilne poravnave v podjetju Voda Juliana in 15 mesecev, odkar so na Jesenicah napolnili zadnjo stekleničko vode Juliana, vprašanje koncesije za odvzem in stekleničenje kvalitetne vode izpod Karavank še vedno ni rešeno. Novi župan občine Jesenice, ki mora dati soglasje h koncesiji za črpanje vode, Tomaž Mencinger je prepričan, da se bo zadeva glede Juliane po novem letu začela odvijati zelo hitro. |
|
Skupščina jeseniškega komunalnega podjetja Jeko-in, ki ga sestavljata župana občine Jesenice in Žirovnica, je v prejšnji sestavi sklenila, da se pristopi k registraciji novega podjetja. To bi delovalo v okviru javnega podjetja Jeko-in in bi naprej peljalo postopke ter pogovore z interesenti za črpanje Juliane. Kot je za STA povedal Mencinger, se za črpanje vode izpod Karavank poleg podjetja Voda Juliana, ki je vodo črpalo že pred prisilno poravnavo, pojavlja več interesentov. "Zaenkrat je še vse odprto. Voda pa je resnično dobra in mislim, da bo to v naslednjem letu, upam, da že v prvi polovici leta, razrešena stvar," je poudaril Mencinger. Kot je znano, je predlog uredbe o koncesiji za odvzem podzemne vode v predoru Karavanke za proizvodnjo pijač ministrstvo za okolje in prostor pripravilo v začetku julija. Vendar sta predlogu podelitve koncesije nasprotovala takratni jeseniški župan in sedanji podžupan Boris Bregant ter Gorenjsko ekološko združenje, kjer menijo, da družba Voda Juliana, ki je od postopka prisilne poravnave dalje v lasti mariborskih podjetij Gemag center in Roga, ne bi smela prejeti koncesije, pač pa bi jo bilo treba dodeliti komu drugemu. Čeprav v družbi Voda Juliana obljubljajo nova delovna mesta za Jeseničane, na Jesenicah namreč še vedno dvomijo v namere družbe. Vlada nato predloga o podelitvi koncesije ni potrdila, ampak je bil predlog umaknjen z dnevnega reda seje, ker je bilo v predlagani uredbi odprtih še nekaj manjših pravnih in drugih vprašanj. Ministrstvo za okolje in prostor ter generalni sekretariat vlade pa sta se dogovorila, da se predlog uredbe še enkrat pregleda. Ko bo besedilo uredbe usklajeno, ga bo ministrstvo ponovno predložilo v obravnavo na vlado. Pri tem je po besedah Mencingerja za podelitev koncesije potrebno tudi predhodno soglasje občine Jesenice. |
AVTOCESTNI ODSEK VRBA – PERAČICA
Skladno z aktivnosti DVO, CI in Gorenjskega ekološkega združenja (GEZ) je bil 12. 07. 2006 sestanek na Ministrstvu za promet (MzP), ki so se ga udeležili povabljeni predstavniki DARS-a z odg. projektantom, Občine Radovljica, Direkcije za državne ceste, predstavniki DVO in Civilne iniciative »Za prej zgrajeno in boljšo AC, ter g. Bernard, tajnik GEZ-a. Opravičili so se predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, kar kaže na » AC pink ponk« med ministrstvoma. Sestanek je vodil g. Gregor Ficko, trajal je dve uri, sklicatelj pa je po razpravah sodelujočih (zapisnik še čakamo) predlagal naslednje zaključke:
1.) Ministrstvo za promet bo DARS-u podalo ustrezen sklep o brisanju bencinskih servisov na Predtrškem polju.
2.) Sklep bo posredovan še Ministrstvu za okolje in prostor, ki naj tozadevno prouči prostorske posledice brisanja servisov s poudarkom na vsebinskem tolmačenju tolerančnega člena Uredbe.
3.) Sklep MzP je, da Vladi RS ne bo posredovalo predloga o odpiranju Uredbe.
Zaključki sestanka in prejšnjih potrjujejo, da je prizadevanje civilne družbe »za prej zgrajeno in boljšo AC« več kot upravičeno. Splošni zaključki DVO in CI oz. vtis sodelujočih je, da je Uredba z DLN tehnično zelo slab kompromis, v katerem ni zmagovalca, temveč sami poraženci.
Skozi dosedanje sestanke se je pokazalo, da je z Uredbo in DLN zadovoljen le ozek krog politikov in uslužbencev na ministrstvih (MOP), ki pa se o odgovornosti ne morejo dogovoriti, zato se že predolgo nič ne zgodi:
- vlada RS za razpravo in sklepanje o Pobudi DVO in na zbiranje podpisov izjav »proti trojčkom« od aprila 2006 do sedaj še ni reagirala, čeprav je evidentno, da je bila Uredba z DLN izsiljen akt za dnevno politično rabo na škodo demokracije, proračuna, prostora in lokalnega prebivalstva;
- MOP trdi, da je le vodilo postopke in upoštevalo soglasodajalce, ne čuti se odgovornega za vsebino;
- MzP se je le prilagodilo postavljenim krajinskim zahtevam, verjelo je DARS-u in le spajalo prometne tokove;
- DARS se je v ključnem oblikovanju AC opiral na 7 let nastajajočo Študijo o spremljajočih objektih na AC (1996 – 2003), ki je strokovno vprašljiva ter v nasprotju sama s seboj;
- občinski svet Občine Radovljica je zaradi interesa enega politika izigral desetletno voljo občanov;
- odgovorni projektant je bil nemočen ob zahtevah naročnikov in »svetovalcev«, po črtanju servisov pa je izpostavil priključek Radovljica kot verjetno najšibkejšo točko Uredbe in DLN-a.
Civilna družba nekaj let, intenzivno pa od lanskega avgusta, vztraja na smiselnih in potrebnih popravkih Uredbe in DLN, kar je vse v okvirih njenega tolerančnega člena. Tolmačenje člena je že od aprila 2006 prepuščeno MOP.
Vztrajamo, da je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (MOP ni prav presodilo treh dodatno poglobljenih podvozov, ki so ob večjih nalivih poplavljeni), sporni so krajinski razlogi (tranzitni potnik naj bi imel neokrnjen pogled na vršace?!), vprašljiva je ekonomičnost investicije (nadvozi AC bi bili bistveno cenejši).
Namesto, da bi lokalni skupnosti omogočili razvoj ter AC nekoč pokrili, je položitev polpoglobljene AC daleč najslabša rešitev, odsvetovana od vseh.
Polpoglobitev je bil populističen trik takratne vodilne stranke, ki je v predvolilnem času izsilila nastanek Uredbe. Za lokalno prebivalstvo so to povsem nesprejemljive rešitve in v zmanipuliranem pozitivnem mnenju občine je ves problem, zato bodo vse stroke težko rešile zagato, če politika ne bo demistificirala okoliščin, pod katerimi je za vse nastal izredno zagaten položaj.
Če v razumnem roku ne bomo povabljeni na podoben sestanek na MOP, kjer bi morali imeti rešitve po brisanju servisov, bomo primorani uporabiti skrajna sredstva za zaščito ustavnih pravic lokalnega prebivalstva, ki AC ne potrebuje tako kot država. Ker je izvirni greh oblikovanja AC ugotovljeno nepotreben bencinski servis, za katerega mora DARS MzP šele sedaj posredovati ekonomski izračun, vseskozi pa je bil temeljni projektni in ekonomski element je jasno, da je projekt DLN dejansko slabo voden ter kot slab izdelek škodljiv za vse.
Okoljevarstveno zavedno obnašanje Slovenske vojske
Veseli, da so v Ministrstvu za obrambo RS izvedli ukrepe za zmanjšanje preletov narodnih parkov na nujne primere v letu 2004.
Glede na trenutno nam še nerazumno neusklajene predpise o letenju civilnih zrakoplovov v Triglavskem narodnem parku in sramotnem obnašanju nekaterih civilistov, nas veseli, da so v Ministrstvu za obrambo RS izvedli ukrepe za zmanjšanje preletov narodnih parkov na nujne primere. Gorenjsko ekološko združenje je o tem poizvedelo pri MO o tem in pridobilo naslednji odgovor. Gorenjsko ekološko združenje nam je dovolilo objavo odgovora, nas pa veseli, da na naših spletnih straneh objavimo tudi kakšno pozitivno novico.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
KABINET MINISTRA
Kardeljeva ploščad 35, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 431 9195, faks: (01) 431 8300
Miran Bogataj/MO/GOV@SVN
Šifra: 843-00-7/2004-2
Datum: 7. 9. 2004
GORENJSKO EKOLOŠKO ZDRUŽENJE
Cesta Franceta Prešerna 26
4270 JESENICE
Zadeva: Odgovor na odprto pismo v zvezi z letenjem zrakoplovov v Triglavskem narodnem parku
V Ministrstvu za obrambo smo podrobno proučili odprto pismo, ki je bilo poslano 9. 8. 2004 med drugim tudi ministru za obrambo in v katerem opozarjate na hrup zaradi preletov zrakoplovov v Triglavskem narodnem parku. V Ministrstvu za obrambo in še posebej v Slovenski vojski vašo zaskrbljenost za ohranjanje ustreznega režima varstva območja Triglavskega narodnega parka, razumemo in podpiramo ter ga z izvajanjem dejavnosti, ki je v pristojnosti Ministrstva za obrambo, v celoti spoštovati. Ne glede na obstoječi zakon, je ministrstvo v zadnjih letih prenehalo izvajati na območju Triglavskega narodnega parka vse tiste vojaške vadbene aktivnosti, ki bi lahko moteče vplivale na varstveni režim.
V skladu s 37. členom zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odl. US, 87/01 – ZMatD, 47/02, 67/02 – popravek, 110/02 – ZGO-1, 97/03 – odl. US in 40/04) Slovenska vojska zlasti pa brigada vojaškega letalstva sodeluje pri izvajanju zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Pri tem gre zlasti za sodelovanje vojaških helikopterjev pri reševanju v gorah, ki ga izvaja Gorska reševalna služba s pomočjo policijskih in vojaških helikopterjev. Skupaj z Gorsko reševalno službo ugotavljamo, da se število nesreč v gorah pri katerih je potrebno sodelovanje helikopterjev povečuje. Tako je bilo letos že več kot 85 reševanj od katerih se jih je skoraj polovica izvajala na območju Triglavskega narodnega parka, pri čemer je pri več kot polovici akcij sodeloval tudi helikopter. Podrobneje je postopek uporabe helikopterjev pri izvajanju nalog zaščite in reševanja urejen z dokumentom oziroma z načrtom, ki ga je izdal minister za obrambo (šifra: 843-00-2/2003-8 z dne 3. 6. 2003) v soglasju z ministri za notranje zadeve, za zdravje in promet. V zadnjem letu Slovenska vojska z vojaškim helikopterjem zagotavlja tudi nudenje nujne medicinske pomoči pri zahtevnejših prometnih in drugih nesrečah, pri čemer je bilo nekaj posredovanj opravljenih tudi na obrobnih področjih Triglavskega narodnega parka (nesreče jadralnih padalcev, nesreče pri delu v gozdu ipd.).
V skladu z zakonom o obrambi Slovenska vojska z vojaškimi helikopterji sodeluje tudi pri gašenju požarov v naravnem okolju, ki jih je vsako leto nekaj tudi v Triglavskem narodnem parku oziroma visokogorju (Komarča, Bavški Grintavec, Svinjak ipd). Število teh intervencij je odvisno od meteoroloških razmer v posameznem letu. Podobno velja za druge vrste nesreč pri katerih je treba zaradi učinkovitejše zaščite in pomoči prizadetemu prebivalstvu, uporabiti tudi helikopterje (plaz Stovže, potres, ipd.).
Slovenska vojska je v zadnjih letih bistveno zmanjšala pomoč pri oskrbi planinskih postojank, ker so to nalogo prevzeli zasebni in drugi civilni prevozniki. Manjši del pomoči, ki jo pri tem še nudi izvajajo vojaški helikopterji izključno po koridorjih, ki so predvideni za oskrbo planinskih postojank. Zato je Ministrstvo za obrambo neposredno omogočilo in pomagalo zgraditi helikoptersko vzletišče pri vojaškem centru na Pokljuki. Nekaj ur naleta vojaški helikopterji opravijo tudi za potrebe vzdrževanja planinskih poti, ki ga izvajajo markacijske ekipe pri Planinski zvezi Slovenije, na prošnjo uprave Triglavskega narodnega parka ter pri delovanju in oskrbi meteorološke postaje na Kredarici, pri čemer gre za izvajanje rednih dejavnosti v narodnem parku. Nekaj naletov v preteklih letih je bilo opravljeno tudi zaradi aero snemanj (zlasti območje Triglavskega ledenika). Drugih vrst prevozov vojaški helikopterji praviloma ne izvajajo več.
Slovenska vojska je opustila v preteklih letih tudi letenje vojaških letal na obrobnih območjih Triglavskega narodnega parka, izjema bi bila lahko le pri uporabi določnih tipov letal (PC-6) pri izvajanju zaščite in reševanja.
V Ministrstvu za obrambo menimo, da zgoraj navedena dejstva potrjujejo, da tudi Ministrstvo za obrambo prispeva k ohranjanju in vzdrževanju ustreznega varstvenega režima na območju Triglavskega narodnega parka ter tudi zmanjševanju hrupa, pri čemer pa se uporabe vojaških helikopterjev zlasti pri izvajanju zaščite in reševanja ne da odpraviti.
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 