c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Mar Slovenija nima več narodnega parka?


 

Vojko Bernard je predsednik mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green. “Najprej je bilo Gorenjsko ekološko združenje,” pravi Bernard, “potem smo se povezali s primorsko stranjo, nato naredili še en korak v povezavah z Italijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, zdaj se širimo tudi v Avstrijo.” Pred kratkim so dobili status nevladne organizacije v javnem interesu.

Vojko Bernard, predsednik Alpe Adria Green

Foto: ROBERT ŠKRLJ

Triglavski narodni park – varovanje narave ali človeka?

Foto: LEO CAHARIJA

AAG je predlagala ustanovitev mlekarske poti od Trente do Bohinja, pa so predlog zavrnili

Foto: NEVA BLAZETIČ

Območje Triglavskega narodnega parka

Foto:

“Zakaj sem postal naravovarstvenik? Rodil sem se na Jesenicah, ki so eno od najbolj onesnaženih mest v Sloveniji,” razlaga Bernard. “Zrasel sem z onesnaženo vodo in z miselnostjo ljudi, da je industrija napredek. Tudi to sem zavračal.”

Ljudje pa so zelo kratkovidni, ko gre za njihove interese. Žrtev njihove kratkovidnosti in pohlepa pa je narava. Vojko Bernard in organizacija Alpe Adria Green (AAG) sta v zadnjih nekaj letih največ energije vložila v oblikovanje takšnega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki bi ta slovenski naravni biser ohranil čim bolj nedotaknjen, v njem pa dovoljeval samo tiste človekove dejavnosti, ki bi bile v sozvočju z neokrnjeno naravo in s kulturno tradicijo.

Državni zbor je novi zakon o TNP sprejel 18. junija, veljati pa je začel sredi julija. Za AAG je ta zakon slab, zelo slab, saj v osnovi ogroža obstoj Triglavskega narodnega parka.

> Kaj očitate novemu zakonu?

“Predvsem to, da ni narejen po mednarodnih kriterijih, da je povsem obšel mednarodno zakonodajo o narodnih parkih, ki določa, kako mora biti narodni park urejen in katere faktorje morajo pri registraciji narodnih parkov upoštevati.”

> So vas snovalci zakona povabili k sodelovanju?

“Niso. Dodati moram, da v Alpe Adria Green nismo sami. Ustanovili smo koalicijo nevladnih organizacij, v kateri je približno 20 organizacij. Priključili so se nam še znani Slovenci, ki so s svojimi mnenji krojili delovanje te iniciative.”

> Tisti, ki zagovarjajo sedanji zakon o TNP, pravijo, da naj bi šlo za kompromis, za upoštevanje interesov domačinov, ljudi, ki živijo na območju parka. Ali to drži?

“Ne, ne drži. Javnost ima o tem napačne informacije. V bistvu je šlo za popuščanje interesom lobijev.”

> Katerih lobijev?

“Lovskemu lobiju, na primer, pa planinskemu, smučarskemu in kolesarskemu. Domačini bodo od sedanjega zakona dobili le drobtinico, mogoče pa še te ne. Z znatnimi sredstvi so jih lobiji prepričali, da je ta zakon zanje dober, mi pa žal denarja nimamo, da bi izpeljali tako obsežno promocijsko akcijo, kot so si jo privoščili država, občine in posamezni lobiji. Samo en primer, kako planinska društva cenijo naravo. Triglavska jezera so zaradi delovanja planinskih koč praktično uničena, za to pa ne bo nihče odgovarjal. Planinci pa si pri tem umijejo roke in koče bodo še naprej obratovale.”

> Tudi javnim medijem očitate, da vas niso dovolj podprli, da so o vaših argumentih premalo pisali in govorili …

“Točno. Udeležba na naših tiskovnih konferencah je bila minimalna, ali pa je sploh ni bilo, torej tudi poročil v javnosti ni bilo. Namesto nas so poklicali nekatere kupljene domačine, da so celotni Sloveniji govorili, kako je ta zakon dober.”

> Za zgled, kakšen mora biti odnos do narodnih parkov, ste dali sosednjo Avstrijo. Zakaj?

“Avstrija je pred desetimi, petnajstimi leti spoznala, da je napačno ravnala s parki in da so nekatera območja zaradi človekove malomarnosti in neustrezne politike povsem uničena. Zato so v Avstriji zakonodajo na tem področju zaostrili in svojo naravno in kulturno dediščino zavarovali bolj, kot bi jo morali po mednarodnih kriterijih. Avstrija se je zavedela, da uničenje naravnega parka ne pomeni samo uničenja narave, ampak tudi uničenje kulturne dediščine v njem. Uničenje parkov sicer kratkoročno pospeši razvoj, zlasti razvoj turizma in industrije, vendar pa uničene narave ni mogoče nikoli več vrniti v prvotno stanje.”

> Je narava v TNP s tem zakonom ogrožena?

“Je. Ta zakon namreč ščiti naravo samo nad gozdnim področjem. Kar je pogozdenega na območju parka, sploh ni več zaščiteno. Naj navedem primer, ko je smučarska zveza z blagoslovom države uredila novo progo za biatlon na Pokljuki. Narejena je tako, da jo je mogoče umetno zasneževati, poleti pa lahko po njej vozijo kolesarji, izvajati pa je možno še druge aktivnosti, kot sta rolkanje ali vožnja s smučmi na kolesca. Proga je tudi osvetljena. To pomeni, da s te proge ponoči ni možno videti zvezdnatega neba, moti pa tudi živali v njihovem naravnem življenju. S tega področja se živali izseljujejo. Prav tako se izseljujejo zaradi umetnega zasneževanja, saj je ropot snežnih topov tako močan, da plaši živali.”

> Ta proces je zmeraj enosmeren. Ko se med razvojem in naravo išče kompromis, je ta vselej v škodo narave …

“Če pametno ravnaš, se to ne dogaja.”

> Na primer?

“Predlagali smo ustanovitev Aljaževe fundacije za to področje. Z njo bi oživljali prvobitne obrti in življenje na vasi. Domače dejavnosti bi država subvencionirala z večjimi gmotnimi sredstvi; s tem bi pospešili turizem, razvijali bi stvari, ki jih drugje po Evropi ni mogoče najti.”

> S kakšnimi argumenti pa so zavrnili ta vaš predlog?

“S tem, da zaviramo razvoj. Tržiški poslanec nam je, na primer, očital, da zaviramo razvoj in da zanje ni razvoj v coklah, ampak je razvoj tam, kjer se vidijo traktorji, kjer so moderne fešte in se odpirajo diskoteke. Seveda so za zabavo mladih potrebne tudi diskoteke, vendar odmaknjene v hotele, ne pa na prostem.”

> Zakon o TNP so podprle tudi občine …

“Te občine nočejo obnavljati starih hiš in starih staj, ampak hočejo imeti v parku elegantne hotele …”

> S katerimi hočejo tudi zaslužiti …

“Znatno več kot pa domačini z oddajanjem svojih sob. Toda tudi domačini bodo dobili protiudarec. Domači kmečki turizem bo sčasoma izginil zaradi povečane ponudbe v hotelih.”

> Pravite, da so pri sprejemanju zakona popustili tudi lovskemu lobiju. Kje se to vidi?

“Naredili smo analizo in ugotovili, da je več kot dve tretjini poslancev lovcev. Če bi jim prepovedali loviti na Pokljuki in na sosednjih območjih Triglavskega narodnega parka, bi protestirali kot poslanci in kot lovci.”

> Torej je šlo za prevlado čisto osebnih interesov?

“Pri sprejemanju zakona so prevagale čisto banalne zadeve, ki so nekaterim v veselje, ampak s tem bodo v TNP uničili življenje.”

> Kljub temu, da se po svetu občutljivost do okolja, narave veča, se pri nas v Sloveniji manjša. Zakaj to nazadovanje?

“Vsak bi rad imel čistočo pred svojim pragom …”

> Samo pred svojim pragom?

“Ljubljančan, Jeseničan ali Goričan bo svoj vrt očistil, na njem bo zasadil rastline po svojih željah, samo zato, da bo imel svoje dvorišče lepo urejeno. Če pa je ozemlje državno ali cerkveno ali skupno, se njegova skrb za čisto okolje neha. To je dokazano. Poglejte. Organizatorji smučarskih tekem na Pokljuki niso za seboj očistili prizorišča. Deset let smo v Alpe Adria Green, še prej pa v Gorenjskem ekološkem združenju organizirali čistilne akcije. Ampak zdaj, po sprejemu zakona o TNP, si postavljamo vprašanje: zakaj bi mi za drugimi čistili drek, naj ga sami počistijo. Če so sami brez nas sprejeli ta zakon, naj ga tudi sami izvajajo. Mi pa bomo javnost sproti obveščali o tem, kaj se dogaja v parku.”

> Mar pomeni sprejem zakona o TNP konec naravnega parka?

“V nazivu se bo še nekaj let pojavljalo to ime, mi pa bomo naredili vse, da mednarodni skupnosti dokažemo, da to ni več narodni park, ampak da je zgolj ostanek nekega narodnega parka, ki se je spremenil v krajinski park. Pa še to ne, saj so krajinski parki negovani z ljubeznijo, ta park pa je negovan samo na tistih področjih, kjer imajo turistični delavci, planinski in še kateri drugi lobi svoje koristi.”

> Z drugim imenom se temu reče trženje naravnega bogastva, razprodaja narave?

“Seveda. Tudi v drugih evropskih državah imajo, denimo, planinske koče, ki so v bistvu gorska zavetišča. Pri nas pa imamo prave hotelčke. Če pri nas planincu ponudiš zgolj zavetišče, ti bo v knjigo za goste napisal, da je bil slabo postrežen. Napisal bo, zakaj nimajo v koči še savne in kopalnice v sobi. Tak odnos imamo danes Slovenci do svojih parkov. In če hočeš planincu ponuditi vse udobje, ki ga pričakuje, moraš kočo res spremeniti v hotel, porabiti več vode in več energije. In več bo tudi svinjarije, ki bo odtekala v naravo. Slovenski inšpektorji pa si pri tem umijejo roke.”

> Tudi v primorskem delu TNP se pojavljajo pripombe, da ljudje ne vidijo perspektive in da se zaradi stroge zakonodaje izseljujejo. Torej naj bi tudi domačinom dali možnost razvoja …

“Seveda razvoj, ampak omejiti bi se morali zgolj na naravne vire in tradicionalno kulturo. To je predlagala naša fundacija. Načrtovali smo mlekarsko pot iz Trente do Bohinja. Na kmetijah, ki bi bile na tej poti, bi prodajali domači sir, mleko in druge mlečne izdelke. Gostom bi kazali, kako delajo sir in skuto … ampak niso hoteli.”

> Mladena Berginca, zaposlenega na sektorju za nohranjanje narave pri ministrstvu za okolje in prostor, ste “nalepili” na vašo črno tablo …

“Ja, saj menimo, da ima največ zaslug za to, da so zakon o TNP sprejeli v taki obliki in da so ga javnosti napačno predstavili. Zgodba se je začela že pred sedmimi leti, torej v obdobju, ko je propadel tako imenovani Vučkov zakon. Tedaj so nas povabili v skupino za sooblikovanje zakona o Triglavskem narodnem parku. Sodelovali smo s pripombami in predlogi. Potem pa se je nehalo. Nenadoma nismo več dobivali vabil na sestanke in vse naše pripombe so iz zakona črtali.”

> Kaj se je pravzaprav zgodilo?

“To je sovpadalo z menjavo oblasti, ko je Borut Pahor prevzel vlado.”

> Prejšnja vlada je torej imela več posluha za zahteve naravovarstvenikov?

“S prejšnjo vlado smo imeli sporazum, nova vlada pa tega ni upoštevala. Zakon se je moral prilagoditi novim interesnim skupinam v turizmu in lobiju županov.”

> Pa saj na območju TNP niso samo levosredinske občine …

“Precej jih je, več ali manj so vse.”

> Alpe Adria Green se bori tudi proti plinskemu terminalu v Žavljah. V zadnjem času je v Sloveniji o tem vprašanju zavladal skrivnosten molk. Kaj se pravzaprav dogaja?

“Prav danes sem dobil pismo od evropskega sekretarja Potočnika, v katerem odgovarja na zahtevo AAG, da bi se plinski terminali v Evropski uniji obravnavali prednostno. Odgovoril mi je, da je Evropska komisija na tem področju zamrznila svoje delovanje …”

> Zamrznila delovanje?

“Ja, zamrznila. Zato, da bi Sloveniji in Italiji omogočila, da se sami dogovorita. Po drugi strani pa od Slovenije pričakujejo, da bi sama kaj ukrenila proti terminalom. Toda Slovenija se je diplomatsko umaknila v kot in molči.”

> Mar gre za trgovanje pod mizo?

“V igri je več stvari: tretji pomol v Kopru, nuklearna elektrarna Krško 2, šesti blok v Šoštanju in Južni tok. Italija ima glede Južnega toka dve možnosti – ali ga speljati čez Slovenijo ali čez Avstrijo. Tukaj so bajni zaslužki. Načelno smo za izgradnjo tega plinovoda, vendar ne na območjih, kjer bi lahko ogrožal naravo. Smo za kompromis, vendar ne bomo dopuščali uničevanja narave na območjih Nature 2000.”

> V devetdesetih letih so bili Zeleni Slovenije na političnem področju vsega spoštovanja vredna sila. Na volitvah so se celo približali desetim odstotkom glasov. Potem pa so izginili s političnega prizorišča. Kaj se je zgodilo?

“Predali so se drugim strankam, se v njih utopili. Ostala je samo še nevladna struja. V Sloveniji so ljudje naravovarstveniki samo pred lastnim pragom. Žal.”

ROBERT ŠKRLJ

Realnost podnevi

 

Realnost ponoči, ko se TNP spremeni v kros progo – to verjetno živali in upravo parka ne moti nič!




%d bloggers like this: