DNEVNIK – Celje je nezdravo mesto

Datum:10.11.2010 14:15:14

Novice.Dnevnik.si Tiskane izdaje/Dnevnik

“Sanacija območja Cinkarne bo draga, a je nujna!”

Slovenija – četrtek, 11.11.2010 Tekst: dnevnik

Celje – Predstavniki Civilnih iniciativ (CI) Celje so včeraj vnovič opozorili na zastrašujoče stanje na področju onesnaženja v Celju, kar je s svojimi podatki podkrepila tudi ekološka patrulja Alpe Adria Green – mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Slovenije, Hrvaške, Italije, Srbije, Vojvodine in BiH.

 

Predsednik organizacije Vojko Bernard je ob tem poudaril, da v Sloveniji okolje kroji kapital, namesto da bi se država podredila naravi. V Sloveniji so poleg Celja najbolj onesnažene še Jesenice, Ravne in Trbovlje, celjska kotlina je najbolj onesnažena pri nas in bi nujno potrebovala takojšnjo sanacijo, oblast pa bi realno stanje morala priznati.

“Izjave občinskih veljakov, vključno z županom, da zavajamo prebivalce, so lažne,” je uvodoma poudaril predsednik celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar in dodal, da ima tak pristop oblasti dolgoročne negativne posledice. Samo z analizo onesnaženosti tal v celjski kotlini so ugotovili, da je vsaj z eno škodljivo snovjo onesnaženih več kot 7000 hektarjev površine, od tega 2800 hektarjev kmetijskih zemljišč. Podobne rezultate je dobil tudi Robert Šajn iz Geološkega zavoda Slovenije, ki je s sodelavci analiziral vzorce tal in podstrešnega prahu na skoraj sto lokacijah v mestu in okolici. Najvišja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu v središču mesta za stokrat presega slovensko povprečje, samo v Oblakovi ulici je koncentracija kadmija v pridelanih živilih desetkrat večja kot na drugih območjih. V Celju so vrednosti maksimalne koncentracije onesnaževalcev okolja petdesetkrat višje kot v ostali Sloveniji, 400.000 ton odpadkov letno, ki jih proizvede Cinkarna Celje, pa predstavlja največjo grožnjo javnemu zdravju… Dr. Viktor Grilc s Kemijskega inštituta Ljubljana je ob tem tudi poudaril, da je gradnja na območju stare Cinkarne zaradi onesnaženosti tal nedopustna.

Zakaj ljudje še vedno ne verjamejo in volijo politike, ki probleme pometajo pod preprogo, so se spraševali predstavniki CI in mednarodne organizacije, saj je to po njihovem mnenju izjemen pojav. Sanacija bo sicer draga, a zanjo je mogoče dobiti solidarnostna sredstva iz evropskih ekoskladov, so menili predstavniki CI. Dr. Grilc je še povedal, da 72. člen ustave zagotavlja državljanom pravico do zdravja, okoljsko dovoljenje, ki ga je pred kratkim pridobila Cinkarna Celje, pa je po njegovem plod kapitalskih interesov, kar bodo, kot so še složno menili na novinarski konferenci, prijavili evropskemu komisariatu za okolje.

Popravki iz objave poročila v Dnevniku o novinarski konferenci AAG.

Boris Šuštar ni izjavil, da so navedbe župana lažne- ta konferenca je bila sklicana, ker so občinske službe trdile, da so podatki, ki jih je predstavila AAG in Civilne iniciative Celja  zavajajoči in lažni. Z dokumenti smo dokazali vse navedbe iz poročila AAG.

Rezultate  preiskav na Geološkem zavodu Slovenije sta opravljala dr. Robert Šajn in dr. Gorazd Žibret s sodelavci,  za kar smo posredovali pisne dokaze.

Tudi izjavo,  posredovano  iz  pisnih dokumentov, ki jo je  novinarka pripisala dr. Grilcu je zelo drugačna.

Citiram  posredovan pisni dokument.

“Onesnaženost kmetijskih tal, nesanirana industrijska zemljišča in odlagališča ostajajo trajen problem, ki ga otežujejo še velike količine novo nastajajočih odpadkov. (400 000 ton na leto odpadkov proizvede Cinkarna Celje). Posebno v Celjski kotlini predstavljajo grožnjo javnemu zdravju, kar kliče po hitri rešitvi.” dr. Grilc Zbornik   iz 1. Konference o okolje varstvu  s predsednikom  dr. Tuerkom in  Varuhinjo dr. Čebašek Travnikovo.  stran 63.

Iz poročila je novinarka predstavila, kot da je dr. Grilc bil prisoten na novinarski konferenci,  kar ni res, saj je izjave mag. Tomaža Ogrina  pripisala dr. Gilcu.

Boris Šuštar

Civilne iniciative Celja

Datum: 11.11.2010 – Stran: CELJSKO

VEČER – Dileme ni, sanacija je nujna

Zakaj si Celjani nočejo priznati, da so eno najbolj onesnaženih območij v državi, se sprašujejo strokovnjaki

(Violeta Vatovec Einspieler)

Celje je eno najbolj onesnaženih mest v Sloveniji, so si edini Vojko Bernard, Tomaž Ogrin in Boris Šuštar.

Civilne iniciative Celja so se kolektivno pridružile organizaciji Alpe Adria Green (AAG). To priložnost so izkoristili, da ponovno opozorijo na katastrofalno ekološko stanje v Celju, ki ga mestna oblast ignorira na račun kapitala, so prepričani v organizaciji.
Vojko Bernard, predsednik organizacije, je povedal, da sta v Sloveniji še dve tako močno onesnaženi mesti, Jesenice in Ravne na Koroškem. Sicer pa AAG opravlja okoljske patrulje po vsej Sloveniji. Občine izbirajo po pritožbah in opozorilih ljudi.
Predsednik Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar je ponovil že znane podatke o stanju okolja in pri tem izpostavil dejstvo, da to ni zgolj zapuščina preteklosti, ampak da se onesnaževanje s težkimi kovinami, med katerimi je najbolj strupen kadmij, nadaljuje. Cinkarna Celje ostaja najpomembnejši onesnaževalec, ni pa edini.
Mag. Tomaž Ogrin, ki se čudi, da so Celjani tako neobčutljivi za to problematiko, je izpostavil vpliv težkih kovin na zdravje ljudi. Te prizadenejo predvsem ledvice in posledično druge organe. Sam kadmij, ki ga je v Celju in Celjski okolici v obilju, velja za najbolj strupeno snov, “ker preprečuje delovanje številnih encimov v telesu, ki vplivajo na delovanje vseh procesov v telesu”.
Na Celjskem vse starostne skupine prebivalcev nadpovprečno obolevajo za boleznimi dihal, kar je gotovo posledica nadpovprečne obremenjenosti okolja s prašnimi delci. Posledica vsesplošne onesnaženosti in posledično obolevnosti je večja smrtnost, saj v Celju letno umre okoli 80 ljudi več, kot je povprečje v Sloveniji.
Ogrin meni, da bi Celje lahko dobilo znatna evropska sredstva za sanacijo razmer. “V Celju gre za ogromen naseljen prostor z velikim številom ljudi, ki je potreben zelo drage sanacije. Toda pred tem si mora celjska oblast priznati, da je v težki situaciji. Upamo, da bo nova garnitura v Celju zbrala toliko moči, da predstavi ta problem Evropi. Sanacijske tehnologije so danes že znane,” je še povedal Ogrin.
Celjska civilna iniciativa dejavno sodeluje pri vseh okoljevarstvenih aktivnostih na lokalni ravni in širše. Pripravljena je sodelovati tudi pri pripravi strokovnih podlag za “zakon o ekološki sanaciji degradiranih okolij, modelni pristop sanacije celjske kotline”, za katerega je vlada že namenila 90 tisoč evrov. Med drugim so dali pobudo, da se odvzame koncesija ljudem, ki pišejo neverodostojna okoljevarstvena dovoljenja. V Sloveniji namreč številne agencije izdelujejo okoljska dovoljenja na podlagi naročil tistih, ki to dovoljenje potrebujejo, in ta upošteva celo Agencija RS za okolje. Nadalje se zavzemajo za to, da monitoringe onesnaževalcev naroča država in ne sami onesnaževalci, s čimer bi se pretrgala naveza med onesnaževalci in inštituti, ki so ekonomsko odvisni od naročnikov, so še povedali člani civilne iniciative.
Priznanje izkušnjam in prodornosti
Po mnenju Civilnih iniciativ Celja je Cinkarna Celje dobila okoljsko dovoljenje zaradi kapitalskih interesov. “Menimo, da kar nekaj podatkov, ki so jih predložili za pridobitev dovoljenja, ne drži in bomo s tem seznanili ministrstvo za okolje in prostor in jih prijavili evropskemu komisariatu za okolje,” je povedal Boris Šuštar in dodal, da Cinkarna Celje letno spusti v zrak 2,28 kilograma kadmija in ne 0,01 kilograma, kot so to zatrjevali leta 2007.

VIOLETA VATOVEC EINSPIELER

 

Celjska kotlina: Četrtino višja smrtnost zaradi raka

“Stokratno povišanje vsebnosti kadmija v podstrešnem prahu”

10. november 2010 ob 13:41
Ljubljana – MMC RTV SLO

Organizacija Alpe-Adria Green in Celjske civilne iniciative so znova opozorile na onesnaženost Celjske kotline s težkimi kovinami in sprenevedanje oblasti s to problematiko.

Ekološka patrulja, ki je je preverjala stanje na terenu, je ugotovila, da je stanje na območju Cinkarne Celje in v njeni okolici katastrofalno, je pojasnil predsednik Alpe-Adria Green Vojko Bernard. Meritve namreč kažejo, da je v Celjski kotlini s težkimi kovinami čezmerno onesnaženih 7.000 hektarjev zemlje, med njimi tudi vrtovi v mestu.

Boris Šuštar iz Celjskih civilnih iniciativ je opozoril, da podatki govorijo o stokratnem povečanju vsebnosti kadmija v podstrešnem prahu in 50-krat večjih vrednosti polutantov, kot je povprečje Slovenije. Posledice za zdravje Celjanov so skrb vzbujajoče, saj je bila leta 2003 smrtnost Celjanov zaradi raka za četrtino višja, kot je povprečje v Sloveniji, nekaj let pozneje pa že celo 30 odstotkov višja.

“Država naj si prizadeva pridobiti evropska sredstva”
Tomaž Ogrin z Inštituta Jožefa Štefana pa se sprašuje, zakaj politika, ki ima škarje in platno v rokah, ne verjame podatkom, ki so pridobljeni na strokoven način. Ob tem zavrača očitke lokalnih oblasti, da civilne iniciative strašijo ljudi z neverodostojnimi podatki. Dodal je še, da bi se država morala potruditi pridobiti evropska sredstva. A je pogoj za to sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, za katerega se zdaj pripravljajo strokovne podlage in bi bil tudi model za druga degradirana območja v državi.

A. Mu.

RADIO 1

Celje je nezdravo mesto

Datum:10.11.2010 14:15:14

Celje je med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji

Člani Alpe Adria Green so skupaj s Civilnimi iniciativami Celja opozorili na hud problem onesnaženosti Celja.

Celje je poleg Jesenic, Trbovelj in Raven na Koroškem med najbolj onesnaženimi mesti v Sloveniji. Člani Alpe Adria Green so skupaj s Civilnimi iniciativami Celja izvedli ekološko patruljo na območju Celja in pri tem ugotovili, da je stanje na tem območju katastrofalno. Največji problem so težke kovine v zraku in zemlji. V prašnih delcih sredi Celja je 100 krat več kadmija kot drugje po Sloveniji. Najbolj onesnažena pa je v Celju zemlja, ki je kontaminirana s kadmijem, svincem, cinkom in arzenom ter zato neprimerna za kmetovanje. Podatki kažejo, da je v Celju 30 odstotkov večja umrljivost za rakom, zelo pogoste pa so tudi bolezni dihal in ledvic. Zato je nujna sanacija celjske kotline, vendar se vedno ustavi pri denarju. Civilne iniciative Celja tudi trdijo, da odgovorni na celjski občini podcenjujejo njihove raziskave, v Cinkarni Celje, ki je s proizvodnjo titanovega dioksida največji onesnaževalec okolja, pa prikrivajo podatke o dejanskih izpustih kadmija v zrak in zemljo. Cinkarna Celje je pred kratkim kljub vsem protestom dobila tudi okoljsko dovoljenje. Člani civilnih iniciativ se bodo na izdano dovoljenje pritožili, saj menijo, da je prevladal interes kapitala nad interesom do zdravja ljudi.

Zurnal24.si

11. november 2010, 07:57

• 

Onesnaženost

Prah zastruplja in mori

• Celje
• 11.11.2010, 06:31
• Mojca Marot

 

V Celju naj bi bilo kontaminiranih kar sedem tisoč hektarov zemlje, najbolj onesnažena pa naj bi bila Oblakova ulica. (Foto: Gregor Katič)

“Še vedno nismo pristopili k sanaciji, ozon pa negativne posledice kontaminiranih prašnih delcev PM10 le še poslabša. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja v Sloveniji,” navaja Boris Šuštar, predstavnik Civilnih iniciativ (CI) Celja, ki je skupaj s člani mednarodne organizacije Alpe Adria Green (AAG) predstavil najnovejše izsledke ekološke patrulje. Učinkovit ukrep proti prašenju naj bi bilo mokro čiščenje stanovanj, cest in tudi fasad.

Podatki dokazujejo, da je umrljivost za rakom v Celju večja, najpogostejša pa so obolenja dihal.

Boris Šuštar

Posledice čez čas
“Stanje v Celju je katastrofalno, področje stare cinkarne pa je kot Černobil,” ponazarja predsednik AAG Vojko Bernard. To naj bi dokazovali tudi študije in mnenja strokovnjakov. “Teh stvari ne zaznavamo čez noč; da nekaj ni v redu, se pokaže šele skozi daljše obdobje,” meni Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan. Dodaja, da ima Celje zdaj priložnost dobiti evropski denar, saj se po onesnaženosti uvršča tik za Mežico. “Podatki dokazujejo, da je umrljivost za rakom v Celju večja, najpogostejša pa so obolenja dihal,” opozarja Šuštar. Ob tem pa ne navaja, kako so te podatke dobili.
Minister ve
“Minister Dorijan Marušič je seznanjen s problematiko onesnaženja Celjske kotline in se bo v prihodnjih dneh sestal s predstavniki CI,” so sporočili z ministrstva za zdravje, kamor smo naslovili vprašanji, ali so seznanjeni s podatki o onesnaženosti in ali bodo pristopili k sanaciji. Mnogi, tudi lokalna skupnost, namreč dvomijo o verodostojnosti navedb članov AAG in CI, ki naj bi le zastraševale ljudi. Sicer pa strokovnjaki pripravljajo strokovne podlage, ki bodo osnova za oblikovanje zakona o sanaciji, ki bo v pomoč tudi drugim degradiranim okoljem v Sloveniji.

http://tvslo.si/predvajaj/slovenska-kronika/ava2.87433161/

 

http://24ur.com/novice/slovenija/nevarno-onesnazeno-tudi-celje.html