Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 24. januarja 2013

Nova strategija EU za čista goriva

Evropska komisija je danes predstavila ambiciozen sveženj ukrepov za izgradnjo postaj za alternativna goriva po EU, za katere bodo veljali skupni standardi zasnove in uporabe. Do zdaj so se politične pobude večinoma osredotočale na goriva in vozila, manj pozornosti pa je bilo namenjene distribuciji goriv. Spodbude so bile neusklajene in nezadostne.

Uvajanje čistih goriv upočasnjujejo tri glavne ovire: draga vozila, nizka sprejemljivost za potrošnike in pomanjkanje postaj za dovod goriva ali polnjenje. Gre za začarani krog. Postaje za dovod goriva se ne gradijo, ker ni dovolj vozil. Vozila so draga, ker je povpraševanje po njih slabo. Potrošniki pa ne kupujejo vozil, ker so draga in ni dovolj postaj za dovod goriva ali polnjenje. Komisija zato predlaga sveženj zavezujočih ciljev za države članice glede minimalne infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in zemeljski plin, ter skupnih standardov EU za potrebno opremo.

Podpredsednik Evropske komisije in komisar za promet Siim Kallas je povedal: „Razvijanje inovativnih in alternativnih goriv je logična pot proti večji gospodarnosti z viri, zmanjšanju prevelike odvisnosti od nafte in razvoju prometne industrije, ki se bo sposobna odzvati na zahteve 21. stoletja. Kitajska in Združene države Amerike načrtujejo, da bo na njihovih cestah do leta 2020 več kot šest milijonov električnih vozil. To je velika priložnost za Evropo, da okrepi svoj položaj na hitro rastočem svetovnem trgu.“

Sveženj o čisti energiji za promet vsebuje sporočilo o evropski strategiji za alternativna goriva, direktivo o infrastrukturi in standardih ter spremni dokument o akcijskem načrtu za razvoj utekočinjenega zemeljskega plina v pomorskem prometu.

Glavni ukrepi vključujejo:

Elektrika: število električnih napajalnih postaj se po EU zelo razlikuje. Vodilne države na tem področju so Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo. Po tem predlogu bo morala vsaka država članica postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim vtičem (glej priloženo tabelo). Cilj je zagotoviti kritično maso napajalnih postaj, ki bo spodbudila množično proizvodnjo vozil po dostopnih cenah.

Enotni evropski vtič je bistven element za uvajanje tega goriva. Da bi Komisija prekinila negotovost na trgu, je danes oznanila, da bo enotni standard za vso Evropo vtič tipa 2.

Vodik: Nemčija, Italija in Danska že imajo veliko število postaj za dovod vodika, vendar nekatere niso javno dostopne. Za nekatere elemente, kot so cevi za gorivo, so še vedno potrebni skupni standardi. Po tem predlogu se bodo obstoječe postaje povezale v mrežo, skupni standardi pa bodo zagotavljali mobilnost vozil na vodikov pogon. To velja za 14 držav članic, ki imajo že vzpostavljeno mrežo postaj za dovod vodika.

Biogoriva: njihov delež na trgu je že zdaj skoraj 5 %. Delujejo kot mešanice goriv, za njihovo uporabo pa ni potrebna posebna infrastruktura. Ključni izziv bo zagotoviti njihovo trajnost.

Zemeljski plin (utekočinjeni in stisnjeni): utekočinjeni zemeljski plin se uporablja v vodnem prometu po morju in celinskih plovnih poteh. Infrastruktura za oskrbo plovil z utekočinjenim zemeljskim plinom je še v zgodnji fazi razvoja. Samo Švedska ima manjšo napravo za pretakanje goriva v pomorska plovila, v več drugih državah pa ustrezno infrastrukturo še načrtujejo. Komisija predlaga, da se do leta 2020 oziroma 2025 postaje za dovod utekočinjenega zemeljskega plina postavijo v vseh 139 pomorskih in celinskih pristaniščih na vseevropskem prometnem omrežju. Ne gre za velike plinske terminale, ampak fiksne ali mobilne postaje, postavljene v vseh velikih evropskih pristaniščih.

Utekočinjeni zemeljski plin: uporabljajo ga tudi tovornjaki, vendar je v EU samo 38 postaj za dovod. Komisija predlaga, da se do leta 2020 postaje postavijo na vsakih 400 km ob cestah vseevropskega prometnega omrežja.

Stisnjeni zemeljski plin: uporablja se predvsem v avtomobilih. Trenutno to gorivo uporablja en milijon vozil, kar je 0,5 % voznega parka. Industrija si prizadeva, da bi se to število do leta 2020 povečalo za desetkrat. S tem predlogom bo Komisija zagotovila, da bodo javno dostopne standardizirane postaje za dovod goriva do leta 2020 na voljo po vsej Evropi na razdalji največ 150 km.

UNP: utekočinjeni naftni plin. Za to gorivo ukrepi niso predvideni, saj je osnovna infrastruktura že vzpostavljena

Države članice bodo te spremembe lahko izvedle tudi brez javnega financiranja, če bodo spremenile lokalne predpise in spodbudile investiranje zasebnega sektorja. Podpora EU je že na voljo v okviru sredstev TEN-T ter kohezijskih in strukturnih skladov.

Glej tudi: MEMO/13/24

Električne napajalne postaje/električna vozila po državah članicah

Države članice	Obstoječa infrastruktura (napajalne postaje) 2011	Predlagani cilji glede javno dostopne infrastrukture do leta 2020[1]	Načrtovano število električnih vozil v državah članicah do leta 2020
Avstrija	489	12 000	250 000
Belgija	188	21 000	–
Bolgarija	1	7 000	–
Ciper	–	2 000	–
Češka	23	13 000	–
Nemčija	1 937	150 000	1 000 000
Danska	280	5 000	200 000
Estonija	2	1 000	–
Grčija	3	13 000	–
Finska	1	7 000	–
Francija	1 600	97 000	2 000 000
Madžarska	7	7 000	–
Irska	640	2 000	350 000
Italija	1 350	125 000	130 000 (do leta 2015)
Litva	–	4 000	–
Luksemburg	7	1 000	40 000
Latvija	1	2 000	–
Malta	–	1 000	–
Nizozemska	1 700	32 000	200 000
Poljska	27	46 000	–
Portugalska	1 350	12 000	200 000
Romunija	1	10 000	–
Španija	1 356	82 000	2 500 000
Slovaška	3	4 000	–
Slovenija	80	3 000	14 000
Švedska	–	14 000	600 000
Združeno kraljestvo	703	122 000	1 550 000

Kontakta: Helen Kearns (+32 22987638) Dale Kidd (+32 22957461)

---

[1] Število javno dostopnih napajalnih postaj predstavlja 10 % skupnega števila napajalnih postaj.