Upravno sodišče je s sodbo potrdilo odločbo gradbenega inšpektorja, ki je družbi K.G. ASFALTI d.o.o. že leta 2014 naložil ustavitev vseh del ter odstranitev objektov asfaltne baze v peskokopu Črna pri Kamniku. Krajani Črne so veseli, vendar zaenkrat še zadržani.

Premična asfaltna baza v Črni pri Kamniku, ki jo je, kot najemnik zemljišča na območju nekdanjega peskokopa, leta 2014 začelo postavljati podjetje K.G. ASFALTI d.o.o., že od samih začetkov razburja tamkajšnje prebivalce. Le-ti so se, zaskrbljeni zaradi vplivov, ki bi jih utegnila imeti asfaltna baza na okolje in zdravje prebivalcev, združili v civilno iniciativo, zbrali prek sto trideset podpisov podpore, se povezali z okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green ter izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi so pristojne službe in medije nenehno obveščali o domnevnih nedovoljenih aktivnostih v peskokopu in svojo zaskrbljenost nad ogroženostjo okolja.

Pri tem v svojih izjavah za javnost s kritikami niso skoparili ne na račun podjetja Calcit, ki je prostor oddalo, niti na račun pristojnih inšpekcijskih služb in drugih organov, ki so se, po mnenju članov civilne iniciative in organizacije Alpe Adria Green, prepočasi in premalo učinkovito lotili reševanja problema, dasiravno je gradbeni inšpektor družbi K.G. ASFALTI d.o.o. že septembra 2014 investitorju naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo objektov nizke gradnje v peskokopu Črna in objekte v roku dveh mesecev po prejemu odločbe odstraniti.

Dolgotrajni postopki

Najemnik zemljišča v peskokopu in investitor asfaltne baze K.G. ASFALTI d.o.o se je na odločbo, z obrazložitvijo, da naj bi se asfaltna baza in mešanje vročih asfaltnih mešanic, kar naj bi bilo, po njihovem mnenju, bogatenje mineralnih surovin, izvajala v rudniškem prostoru po načrtu Zakona o rudarstvu, pritožil ter zoper odločbo inšpektorja vložil tudi tožbo na Upravnem sodišču, vendar je le-to 3. decembra lani razsodilo, da se tožba zavrže, odločba gradbenega inšpektorja pa postane pravnomočna.

Pri tem je sodišče v obrazložitvi sodbe zapisalo, da pravna opredelitev mineralnih surovin ne zajema priprave asfaltne mešanice, saj zakonodaja ne daje podlage za sklepanje, da bi pojem bogatenje surovin zajemal kaj več od najosnovnejše predelave oz. obdelave teh surovin, zaradi česar je, po presoji sodišča, ugotovitev inšpektorata oz. Ministrstva za okolje, da za objekte asfaltne baze ni mogoče uporabiti izjeme iz petega odstavka 11. člena Zakona o graditvi objektov, pravilna, zato bi morala družba K.G. ASFALTI d.o.o za gradnjo teh objektov pridobiti gradbeno dovoljenje.

Z odločitvijo sodišča, ki je zavrglo tožbo, je odločba inšpektorja, ki je družbi naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo objektov nizke gradnje v peskokopu Črna ter objekte v roku dveh mesecev po prejemu odločbe odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, postala pravnomočna.

Inšpekcijske službe čakajo na odločitev Vrhovnega sodišča

Ker na območju peskokopa oz. asfaltne baze, kljub pravnomočni odločbi in sodbi, zoper katero ni dovoljena pritožba, zaenkrat še ni zaznati kakršnih koli aktivnosti, ki bi nakazovale, da namerava investitor izpolniti zahteve inšpekcijske odločbe, smo za informacijo in pojasnilo v zvezi z asfaltno bazo v peskokopu Črna, zaprosili tudi Ministrstvo za okolje in prostor, od koder so nam odgovorili:

»Gradbeni inšpektor je v zvezi s postavitvijo asfaltne baze na lokaciji nekdanjega peskokopa Črna pri Kamniku z inšpekcijsko odločbo št. 06122-2533/2014/14-21354 zavezancu odredil ustavitev gradnje gradbenih objektov nizke gradnje v peskokopu Črna ter odstranitev teh objektov, in sicer v roku dveh mesecev po prejemu odločbe. Zoper odločbo je bila vložena pritožba, ki je bila s strani drugostopnega organa zavrnjena, v septembru 2015 pa je bila celotna zadeva zaradi tožbe zoper izdano odločbo odstopljena na Upravno sodišče RS.

Upravno sodišče RS je v zvezi s tožbo razsodilo decembra 2015 in tožbo zavrnilo. Gradbeni inšpektor je v februarju 2016 opravil ogled na kraju samem, na katerem je ugotovil, da objekti niso odstranjeni ter poleg tega pridobil informacije, da je na Vrhovno sodišče RS v zvezi s sodbo vložen revizijski zahtevek. O nadaljnjem poteku inšpekcijskega postopka gradbene inšpekcije vnaprej ni mogoče dajati natančnejših napovedi. Inšpekcijski postopek se bo nadaljeval skladno z zakonodajo in prioritetami dela gradbene inšpekcije, pa tudi skladno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS.«

Iz odgovora MOP je razvidno, da se je družba K.G. ASFALTI d.o.o, zoper razsodbo sodišča, na katero ni moč podati ugovora, zateklo k izrednemu pravnemu sredstvu – revizijskemu zahtevku na Vrhovno sodišče RS, kar pomeni, da se utegne cel postopek, do dokončne odločitve, še nekaj časa vleči.

Telefonska številka ne obstaja

Za mnenje smo želeli povprašati tudi predstavnike K.G. ASFALTI d.o.o., vendar je telefonska številka, ki je objavljena v poslovnem imeniku, nedosegljiva oz. neobstoječa, neuradno pa smo zasledili govorice, da naj bi se družbeniki med seboj menda celo sporekli, česar pa, iz navedenih razlogov, žal ne moremo preveriti.

Ker mnenja investitorja, družbe K.G. ASFALTI nismo mogli pridobiti, smo se za pojasnilo obrnili še na lastnico peskokopa v sanaciji, družbo Calcit d.d., kjer so v odgovoru zapisali:

»V zvezi z vašimi poizvedbami glede asfaltne baze, ki je v lasti družbe KG Asfalti d. o. o., vam sporočamo, da asfaltna baza vse od postavitve do sedaj nikoli ni redno obratovala – v navedeni družbi so izvedli so zgolj nekaj posameznih poskusov obratovanja, ki so trajali po par ur. Kot so nam v omenjeni družbi zagotovili, so razlogi za to predvsem poslovno – ekonomski, saj je po eni strani novincu na tem trgu izjemno zahtevno pridobivanje poslov, hkrati pa zagon proizvodnje zahteva velik finančni vložek za obratna sredstva.

V letu 2014 je bila družbi KG Asfalti d.o.o. izrečena odločba gradbenega inšpektorja, na podlagi katere je zavezanec dolžan odstraniti obstoječe objekte. Zoper navedeno odločbo je zavezanec vložil pritožbo na instančni organ, nato pa sprožil še upravni spor. Ker v upravnem sporu Upravno sodišče izrečenih odločb predhodnih organov ni razveljavilo, je družba KG Asfalti d.o.o. v februarju 2016 vložila revizijo na Vrhovno sodišče RS. Po nam dostopnih podatkih o reviziji sodišče zaenkrat še ni odločalo.

V podjetju Calcit d.o.o. smo sicer mnenja, da so bile prvotna odločba gradbenega inšpektorja in vse nadaljnje odločbe zoper družbo KG Asfalti d.o.o. nezakonite, saj je gradbeni inšpektor z njimi presegel svoja pooblastila in posegel na območje rudarskega prostora, to pa je v skladu z veljavnimi predpisi v izključni pristojnosti Inšpekcije za energetiko in rudarstvo.

Na območju asfaltne baze so pristojne osebe Inšpekcije za energetiko in rudarstvo po uradni dolžnosti dne 16. 2. 2016 opravljali kontrolni pregled, pri katerem je bilo ugotovljeno, da asfaltna baza ne obratuje in ni bila v uporabi.

Glede na povedano vam sporočamo, da asfaltna baza trenutno ne obratuje, o njenem obratovanju v prihodnje pa bo več znanega po dokončni odločitvi sodišča v zgoraj opisanih postopkih.«

Za gradbeno dovoljenje (še) ni bilo zaprošeno

Ker bi morala imeti družba K.G. ASFALTI d.o.o., glede na pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja, za objekte asfaltne baze veljavno gradbeno dovoljenje, smo na Upravni enoti Kamnik zaprosili za informacijo, ali je bila morda v zvezi z asfaltno bazo vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar se odgovor UE Kamnik glasi:

»Iz uradnih evidenc o rešenih in nerešenih upravnih zadevah z delovnega področja prostora izhaja, da na Upravni enoti Kamnik do danes – 9.3. 2016 – nismo prejeli še nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali kakšnega drugega dovoljenja v zvezi z gradnjo oziroma postavitvijo asfaltne baze na zemljišču parc. št. 682/1 k.o. Črna«

Iz odgovora UE Kamnik bi lahko sklepali, da lastniki asfaltne baze zaenkrat ne kažejo interesa, da bi objekte legalizirali v skladu z gradbeno zakonodajo, ampak se še vedno zanašajo na to, da bi delovanje asfaltne baze lahko uvrstili pod dejavnost bogatenja mineralnih surovin in pristojnost rudarske zakonodaje, kar pa jim bo, sodeč po obrazložitvi sodbe Upravnega sodišča, ki je pritrdilo ugotovitvam gradbenega inšpektorja, bržčas težko uspelo.

Zadržano zadovoljstvo krajanov Črne

Posamezni krajani Črne, ki so se pridružili civilni iniciativi in že dve leti izražajo nasprotovanje asfaltni bazi, so nad razsodbo Upravnega sodišča, s katero so bili seznanjeni šele nedavno, sicer navdušeni, hkrati pa so vseeno še nekoliko zadržani, saj bodo s proslavljanjem svoje morebitne »zmage« začeli šele, ko bo znana tudi odločitev Vrhovnega sodišča oz. takrat, ko bo asfaltna baza v Črni tudi dokončno podrta.